FOTO: Nataša Pirc Musar podelila odlikovanja, med prejemniki tudi Potrč in Tavares

Predsednica Pirc Musar  je danes podelila devetnajst odlikovanj Republike Slovenije.

Zlati red za zasluge sta prejela:

• Miran Potrč (posmrtno) in 
• Ginekološka klinika Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. 

Častni znak svobode je posmrtno prejel Borut Novak. 

Srebrni red za zasluge je prejela Slovenska obveščevalno-varnostna agencija. 

Red za zasluge so prejeli: 

• dr. Maja Primic Žakelj, 
• Srečko Šestan, 
• mesečnik za poljudno naravoslovje Proteus, 
• Smučarska zveza Slovenije in 
• znanstvena revija Sodobna pedagogika. 

Medaljo za zasluge so prejeli: 

• dr. Peter Gstettner, 
• Karel Holec, 
• Andrea Kovač, 
• Erika Köleš Kiss, 
• Metka Lajnšček, 
• Marcos Tavares, 
• Samo Pahor, 
• mag. Marjetica Potrč ter 
• glasbeni skupini Kameleoni in 
• Pankrti.

V nadaljevanju sta predstavljena štajerska prejemnika.

Miran Potrč

Za izjemne zasluge pri osamosvajanju Slovenije in za odgovorno ter načelno politično držo prejme Miran Potrč, posmrtno, Zlati red za zasluge.

Miran Potrč je bil eden od najprepoznavnejših osebnosti slovenske politične pomladi. Rodil se je v Mariboru 27. marca 1938, leta 1961 pa je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Svojo poklicno pot je začel kot pripravnik na Okrajnem sodišču v Mariboru, nato pa je postal vodja pravne službe Livarne Maribor. Tega obdobja se je v svojih zapisih spominjal kot najlepšega po strokovni in človeški plati in tako je nekaj časa kazalo, da bo gospodarsko pravo ostalo v središču njegove poklicne poti. A pot ga je leta 1969 zanesla v politiko. 

Najprej je opravljal različne funkcije na mestni, tedaj republiški, in zvezni ravni, od leta 1986 do 1990 pa je bil predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije. Leta 1990 je bil na prvih demokratičnih večstrankarskih volitvah izvoljen za poslanca družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije, nato pa še petkrat za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. Pet mandatov je bil vodja poslanske skupine Socialnih demokratov in njenih predhodnic, v mandatu 2008–2011 pa je bil podpredsednik Državnega zbora.

V letih 1988–1989 je bil Miran Potrč predsednik Ustavne komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije. Tedaj so se oblikovali pravni temelji za osamosvojitev Slovenije in prve demokratične večstrankarske volitve, kot predsednik ustavne komisije pa je imel posebej pomembno in odgovorno nalogo pri pripravi in sprejemanju amandmajev k ustavi Socialistične republike Slovenije. V tem času se je, tudi z odločitvami skupščine, ki jo je vodil, Slovenija uprla centralistični politiki Jugoslavije. Nastopilo je živahno obdobje preporoda. Spomladi leta 1989 je zborom tedanje Skupščine predstavil delovni osnutek ustavnih dopolnil in spodbujal javno razpravo o njih. Vse pomembnejša so postajala vprašanja prihodnjega političnega sistema, svobode političnega organiziranja in združevanja, večstrankarskega političnega in volilnega sistema. 27. septembra 1989 je bilo sprejetih devetdeset dopolnil, pomembnih za evolutivno spreminjanje oblasti in političnega sistema v Sloveniji. 

Sprejetje zakona o volitvah in zakona o političnih organizacijah je omogočilo izvedbo prvih demokratičnih večstrankarskih volitev, ki so ob veliki pozornosti potekale brez pripomb – opazovalci parlamentarne skupščine Sveta Evrope pa so ugotovili, da so bile demokratične, poštene in opravljene v pozitivnem smislu za Slovenijo. 
Ko se je pripravljala nova slovenska ustava, je bil podpredsednik ustavne komisije, ko se je pripravljal prvi poslovnik Državnega zbora, ki je veljal skoraj deset let, je bil predsednik poslovniške komisije.

Njegova vloga v slovenskem političnem prostoru je znatno presegala strankarske in ozke politične interese. Zanj je bil v ospredju predvsem slovenski nacionalni interes. Temu pritrjuje tudi njegova pomembna vloga pri oblikovanju Sporazuma parlamentarnih političnih strank in poslanskih skupin o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno Slovenijo, ki je bil podpisan v začetku decembra 1990. Kljub velikim razlikam je bila, med drugim tudi zaradi njegovega vztrajnega iskanja soglasja, v tistem času dosežena zgodovinska politična enotnost, ki je vodila do uspešne osamosvojitve.

Miran Potrč je bil kot vodja poslanske skupine v središču priprave predlogov in usklajevanja številnih pomembnih in zahtevnih zakonov, med sodelavci pa je veljal za preudarnega poslanca in predstojnika, ki prebere vse zakone, sedi na vseh sejah, piše pripombe in išče rešitve. Cenili so njegovo poštenost, delavnost, objektivnost, prijaznost in korektnost. Še danes je sinonim za poslanca, ki s svojim zgledom in delovanjem služi državi in skupnosti. Ker si je vedno prizadeval za preseganje nasprotij in s svojim delovanjem ni poglabljal razlik v stališčih, je upravičeno veljal za človeka dialoga, ki ne ruši človekovega dostojanstva svojih sogovornikov. V svoji dolgoletni politični karieri je ohranil občutek za ljudi, njihove stiske, predvsem pa pravice in svoboščine. »Karkoli delaš, delaj s premislekom in misli na konec,« je povedal ob predstavitvi svoje knjige spominov Klic k razumu.

Republika Slovenija z zlatim redom za zasluge izkazuje svoje spoštovanje, priznanje in večno hvaležnost Miranu Potrču za njegove izjemne zasluge v ključnem obdobju slovenske politične pomladi in osamosvojitve ter odgovorno in načelno politično držo, s katero je zaznamoval slovenski politični prostor.

Marcos Magno Morales Tavares 

Za izjemne športne dosežke, prepoznavanje Slovenije v mednarodnem prostoru ter za tvorjenje solidarnosti in dobrodelnosti je prejel Marcos Magno Morales Tavares medaljo za zasluge.

Zgodba Marcosa Magna Moralesa Tavaresa je zgodba, večja od nogometa. Rodil se je 30. marca 1984 v Porto Alegru v Braziliji, vendar ga je ljubezen do športa vodila v Slovenijo, ki je njegov dom, v Brazilijo pa odhaja na dopust, kakor pove tudi sam. Od leta 2012 ima tudi slovensko državljanstvo.

Prvih nogometnih veščin se je naučil na ulici. Preden se je začel poklicno ukvarjati z nogometom, je obiskoval sloviti nogometni šoli Gremia in Internacionala. Po kariernih postankih v rodni Braziliji, Maleziji in na Cipru se je leta 2008 pridružil Nogometnemu klubu Maribor. Tedaj še ni slutil, da bo postal legenda kluba in ikona mesta, v katerem si je s soprogo Leticio in štirimi otroki ustvaril dom.

Marcos Tavares je z Nogometnim klubom Maribor petkrat osvojil naslov državnih prvakov, trikrat pokal Slovenije in dvakrat slovenski superpokal. Kar dvakrat pa je svoj nogometni klub popeljal v katedralo klubskega nogometa, v slovito ligo prvakov, in trikrat v ligo Evropa. Je najboljši strelec v zgodovini slovenskih klubskih tekmovanj pod okriljem Nogometne zveze Slovenije, kjer je dosegel kar 159 golov, obenem pa je tudi najboljši slovenski strelec v zgodovini v evropskih klubskih tekmovanjih pod okriljem Združenja evropskih nogometnih zvez (UEFA). Tam je bil natančen in uspešen kar 31-krat. Poklicno kariero nogometaša je zaključil 14. maja 2022 in se z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega nogometa. Njegov Nogometni klub Maribor se mu je poklonil tako, da je ob tem »upokojil« tudi navijačem sveti dres z njegovo številko 9. Za izjemne dosežke v nogometu in promocijo mesta Maribor v svetu pa je prejel tudi mestni pečat Mestne občine Maribor.

Ne glede na tekmovalnost v prvi slovenski nogometni ligi je jasno, da je Marcos Tavares ljubljenec vseh Slovencev. Je tisti nogometaš, ki so mu ploskali na vseh slovenskih nogometnih zelenicah. Ali kot mu preprosto pravijo v Mariboru, kjer tribuna na kultnem Ljudskem vrtu nosi tudi njegovo ime, »legenda«. Marcos Tavares pa je tudi navdihujoč zgled, saj mu je v karieri uspelo premagati številne ovire, živeti svoje sanje in uspeti ter ostati z nogami trdno na tleh. Je eden izmed redkih, ki samoiniciativno, brez predsodkov, podpira razvoj ženskega nogometa in se javno zavzema za enakopravnost v športu.

Marcos Tavares je tudi mentor in trener. Že med kariero je ustanovil športno akademijo Marcosa Tavaresa, v kateri s svojim znanjem pomaga mladim nogometašem. Vsako leto skupaj z ekipo organizira poletni nogometni kamp, ki se ga udeležujejo deklice in dečki iz celotne Slovenije in je tudi mednarodno obarvan. Skupaj na kampu svoje nogometne veščine izpopolnjuje običajno več kot 200 otrok. Svojega znanja in veščin pa ne predaja samo športnikom, ampak tudi podjetjem, šolam in drugim ustanovam. V času kariere je končal tudi študij teologije, danes pa je aktiven kot pastor v društvu Jezus je pot.

Republika Slovenija z državnim odlikovanjem izraža priznanje, spoštovanje in hvaležnost Marcosu Tavaresu za navdihujoče športne dosežke, vlogo pri prepoznavnosti Slovenije v svetu ter za spodbujanje solidarnosti in dobrodelnosti med ljudmi.