Postavljanje mlajev, ki po vsej državi stojijo v čast praznika dela, ima za seboj dolgo tradicijo. V Kamnici so s postavljanjem mlaja že pričeli.

Kot narodni simbol so se utrdili med obema svetovnima vojnama. V preteklosti so po tradiciji okrašene mlaje postavljali fantje ob različnih priložnostih, na primer v čast svojim izvoljenkam, ob poletnem solsticiju, ob blagoslovu gasilske brizgalne, ob odprtju planinskih domov in raznih društev, ob blagoslovu novih cerkvenih zvonov. Kot simbol slavja se je mlaj lahko postavil tudi ob praznovanjih kot je birma, god, poroka.

Prvi zapisi o tem segajo v 15. stoletje. Maji, ki so se skozi čas uveljavili, kot mlaji, so bili sprva običaj višjih slojev, med kmečkim prebivalstvom pa so doživeli vrhunec v 19. stoletju. Postopoma so postali del podeželske kulture.

Različne navade v različnih delih Slovenije

Skozi zgodovino so ostali mlaji pomembni za narodno in kulturno zavest. V različnih delih Slovenije veljajo v zvezi s postavitvijo mlajev, lokalne posebnosti. Vsem je v preteklosti bilo skupno, da so se postavljali ročno. Danes si pri tem pomagajo z modernimi pripomočki.

Mnogi kraji še danes med seboj tekmujejo, kateri bo postavil višji in bolj okrašen mlaj. V mnogih okoljih, kjer je še vedno živa tradicija postavljanja mlajev, je v navadi tudi tekmovanje v plezanju drznih mladeničev proti vrhu 15 in več metrov visokega mlaja. V prekmurskih Gančanih bodo letos že 100. leto postavili »majaš«, ki so ga prvič postavili fantje v čast devici Mariji, ki so preživeli prvo svetovno vojno.

V Kamnici priprave na postavitev mlaja že potekajo

Dolgoletno tradicijo postavljanja mlaja ob prvem maju imajo tudi v Kamnici oziroma Urbanu, kjer te dni že potekajo aktivnosti za postavitev mlaja, neposredno ob cerkvi sv. Urbana na slikovitem hribu nad Kamnico na višini 597 metrov. Cerkev sv. Urbana, ki se omenja v pisnem viru že leta 1325, kasneje leta 1860 v prenovljeni obliki posvetil prvi mariborski škof Anton Martin Slomšek. Urban je priljubljena izletniška točka pohodnikov, kolesarjev ali  ljubiteljev domačih dobrot, ki jih ponujajo številne kmetije ali kmečki turizmi na tem področju. Pred nekaj leti je našel svoje mesto na vrhu Urbana tudi pitnik Mariborskega vodovoda,ki ponuja vodno osvežitev obiskovalcem te priljubljene izletniške točke.

Mlaj zmeraj le smreka ali jekla

Nekaj zanimivosti o mlajih nam je zaupal predsednik Hortikulturnega društva Maribor in licenciran Varuh gorske narave Borut Ambrožič.

»Drevesne temelje za mlaje običajno tvorijo visoke smreke ali jelke z golim steblom in zelenim vrhom. Umetnostni zgodovinar in etnolog Gorazd Makarovič, pojma maj in mlaj povezuje z zelenimi vejami, prenosljivim drevescem ali prenešenim in samostojno postavljenim, okrasno opremljenim drevesom oziroma krošnjo samostojnega droga. V Beli krajini se uporabljajo za mlaje tudi visoka, v spodnjem delu gladko okleščena brezova drevesa, značilna za ta del Slovenije. Belokranjci so v Jurjevem sprevodu nosili tudi smreko, ki so jo olupili in okrasili s cvetjem in rutami. Smreka (lat; Picea abies) se v ljudskem izročilu pogosto uporablja kot obredno drevo, zato ni čudno, da je svoje mesto našla tudi v obredu postavljanja mlaja. K temu je verjetno pripomogel njen elastičen, mehak in najpogostejši les v Sloveniji, ki se je pri nas razširila v drugi polovici 18. stoletja«.   

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
PROTI (nepreverjen)

komunisticnem praznovanju mlaja

Starejše novice