Iskren pogovor s slovensko scientologinjo o veri, ki jo mnogi označujejo za sekto: Scientologija pomaga, da nimamo spranih možganov

Scientologija: Kult, podjetje ali novo versko gibanje? Vsekakor je scientologija mednarodno gibanje, ki se je pojavilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja kot odgovor na zamisli L. Rona Hubbarda, pisatelja, ki je svoje ideje predstavil širši javnosti v knjigi Dianetika: sodobna znanost o duševnem zdravju.

Hubbardov cilj je bil analizirati duševne napake človeštva in ponuditi sredstva za njihovo premagovanje. Sčasoma se je odmaknil od osredotočenosti dianetike, ki ga ta ima na človeški um, na bolj religiozen pristop k človeškemu stanju. Imenoval ga je scientologija.

Njegova knjiga je kaj kmalu postala prodajna uspešnica, zaradi česar je uspeh Hubbarda izzval, da je ustanovil fundacijo, ki je začela učiti ljudi njegovih tehnik. Posledično se je leta 1954 v Los Angelesu odprla prva scientološka cerkev, ki so ji sledile cerkve po vsem svetu.

Scientološka cerkev pravi, da ima 11.000 cerkva, misij in skupin, ki delujejo v 167 državah, vsako leto pa se ji po njihovih podatkih pridruži okoli 4,4 milijona ljudi več. A raziskovalci na drugi strani pravijo, da je kljub globalnemu širjenju cerkvenih zgradb število članov veliko nižje, kot trdi cerkev. Štela bi jih naj več sto tisoč.

Scientološka cerkev deluje v Sloveniji že od leta 1995

Posledično je bila scientološka cerkev leta 1995 registrirana tudi v Sloveniji, natančneje jo je v Kopru registriral Samo Janežič. Po ocenah poznavalcev naj bi bilo ob prelomu tisočletja pri nas okoli 40 scientologov, sedaj, 22 let kasneje, pa bi jih naj bilo pri nas okoli 60. 

Scientologija je že vse od svojega nastanka predmet številnih polemik, scientološko cerkev pa so v vladnih preiskavah, mednarodnih parlamentarnih telesih in številnih sodbah opisali kot nevaren kult in manipulativni posel za ustvarjanje dobička. 

Nam je uspelo govoriti z Ano, ki je pripadnica scientologije v Sloveniji. Z nami je spregovorila o svojih začetkih, temeljnem bistvu scientologije, postopkih, ki jih izvajajo scientologi, religijskih praksah in tudi o dejstvu, da mnogi scientologijo enačijo s kultom oziroma sekto.

Smo ljudje res nesmrtna bitja?

Scientologi verjamejo, da so ljudje nesmrtna tuja bitja, imenovana tetani (ang. thetans), ki so pozabili na svojo pravo naravo in so ujeti na zemlji v človeškem telesu.

Tetani naj bi živeli številna pretekla življenja, tako na Zemlji, v naših fizičnih telesih, kot na drugih planetih. Kot pojasnjuje Ana, je tetan drugo ime za duha oziroma dušo.

»Scientologija je veda o vedenju. Je skupek prepričanj o življenju, o odnosih o tem, kako vesolje in stvari delujejo. Ta prepričanja niso nekakšna ekstremna mnenja, so zdrava kmečka pamet. In večina ljudi bi se s temi prepričanji strinjala. Znanje v scientologiji je logično in smiselno,« pravi Ana. 

Pri tem dodaja, da so Hubbardova odkritja izjemna in veliko pred našim časom. »Vsa ta dognanja so opisana v Scientoloških knjigah, ki so dostopna vsakemu. Na podlagi teh odkritij je avtor zgradil sistem orodij osebne rasti, ki nam pomaga, da postanemo uspešni na vseh področjih,« razlaga Ana.

Bistvo scientologije spoznanje o tem, kdo si

Ana na vprašanje, kaj je bistvo scientologije in v kaj sploh verjamejo, odgovarja, da je bistvo scientologije spoznanje o tem, kdo si. 

»Kdo vsak posameznik je in živeti na tak način, da lahko izbiraš, kaj želiš, ker imaš široko zavedanje. Nasprotno od tega bi bilo, da živiš na avtopilotu in te zunanje okoliščine premetavajo sem in tja,« pojasnjuje.

Tako dodaja, da scientologija nima posebnih zapovedi, temveč priporočila za življenje, ki spodbujajo tisto, kar je najbolje v nas. 

»Recimo iskrenost, biti zaupanja vreden prijatelj, obnašati se do drugih, kot želimo, da se drugi obnašajo do nas in podobno. To se vam verjetno ne zdi nič novega in tudi ni novo. To so življenjske resnice. Scientologija svetuje, da se po njih ravnamo, in tako ustvarimo lepo, uspešno življenje zase in za ljudi, ki jih imamo radi,« razlaga scientologinja.

Dianetika bistvo scientologije

Kljub temu sta ključna mehanizma scientologije že omenjena dianetika in tako imenovano avditiranje. 

Dianetika je skupek psevdoznanstvenih idej in praks v zvezi z metafizičnim odnosom med umom in telesom. Sprva je bila zasnovana kot veja psihiatrije, ki jo je Hubbard kasneje preziral, saj so različni psihoanalitiki zavrnili njegovo obliko psihoterapije, zaradi česar se je od te definicije kmalu oddaljil.

Čeprav je predstavljena kot oblika psihološkega zdravljenja, so dianetiko in njene temeljne koncepte psihologi in drugi znanstveniki že od začetka zavrnili, saj ta po njihovih trditvah ni podprta z verodostojnimi dokazi.

»Dianetika je znanje o tem, kako deluje um, kaj je vzrok nočnih mor, anksioznosti, depresije, samomorilnih mislih, nerazumljivega obnašanja, občutka izgubljenosti in podobno. Del diantike so praktični načini, kako rešiti te zagate uma in kako se osvoboditi teh negativnih vplivov. In kako živeti svoj polni potencial,« razlaga Ana.

Avditiranje naj bi posameznika rešilo negativnih vplivov

Na drugi strani je avditiranje proces, pri katerem 'avditor' posameznika popelje skozi trenutke njegovega trenutnega ali preteklega življenja z namenom, da se posameznik znebi negativnih vplivov iz preteklih dogodkov ali vedenj.

Avditing pogosto uporablja napravo, imenovano e-meter, ki meri električni upor človeškega telesa in za katerega privrženci Hubbarda trdijo, da dejansko meri duhovno stanje ali spremembo stanja osebe.

E-meter naj bi pomagal avditorju oziroma revizorju pri prepoznavanju tako imenovanih engramov oziroma spominov na pretekle dogodke. Avditing je namenjen temu, da posameznika pripelje do stanja, ko je 'čist' (ang. clear). 

»Avditiranje je postopek, v katerem je v ospredju poslušanje. Usposobljen avditor posluša klienta in mu tako pomaga, da se klient sooči s težkimi izkušnjami iz preteklosti. To prinese klientu olajšanje in velika spoznanja. To spremeni življenja ljudi. Veliko breme, ki ga nosijo skozi življenje, lahko končno odložimo in si ustvarimo življenje, kot ga želimo,« razlaga Ana.

Za lažje razumevanje je navedla primer.

»Opazila sem, da v partnerskem odnosu postanem napadalna do partnerja. Imela sem globoki strah pred moškimi. Imela sem občutek, da me bo partner ubil, kljub temu da sem bila z ljubečim moškim. Grozna situacija. Šla sem na avditiranje, v pol ure sem razumela, od kje izvira ta strah in zakaj. Ob tem spoznanju je strah izginil. Od takrat imam lep ljubeč odnos do partnerja. Tako preprosto,« poudarja Ana.

Avditing se pri nas ne izvaja

Avditing se v Sloveniji ne izvaja, kot razlaga scientologinja, je nam najbližja scientološka cerkev v Padovi in cerkev v Budimpešti. 

Pri tem razlaga, da pa lahko posameznik postane tudi samostojni avditor.

»Torej ne izvaja avditing v okviru cerkve, ampak samostojno. V Sloveniji še ni samostojnega avditorja, ti prihajajo iz tujine. Iz Velike Britanije, Makedonije in Nemčije. Jaz delam svoje procese pri enem od takih samostojnih avditorjev. Včasih grem k njemu v tujino, drugič on pride v Slovenijo,« pojasnjuje Ana.

V Sloveniji tako ni scientološkega centra, saj je po njenih besedah pri nas le okoli 60 scientologov, zato zaenkrat obiskujejo tuje cerkve in centre.

Kako je Ana sploh postala scientologinja?

Ana je scientologinja postala pred petimi leti, potem ko se je v Sloveniji udeležila enega izmed scientoloških seminarjev. 

»Ko sem prebrala knjigo Dianetika, mi je življenje postalo logično. Moj um in moja čustva so postali logični. V trenutku sem začela živeti bolj v miru, ker sem razumela sebe, druge in situacije. Kljub temu da sem prebrala to knjigo, še nisem postala scientologinja. Nato sem se pet let nazaj prijavila na seminar, ki ga je vodil tuj samostojni avditor v Sloveniji. Tema je bila, kako postaviti in doseči cilje,« pojasnjuje Ana.

Pri tem nadaljuje, da je uporabila orodja, ki se jih je naučila, kar jo je opogumilo, da se je odločila preizkusiti tudi druge scientološke pristope.

Scientologija eno najbolj kontroverznih verskih gibanj

Scientologija je danes eno najbolj kontroverznih verskih gibanj našega časa. Mnogi jo namreč označujejo s kultom, ki svojim članom pere možgane in nato njihove žepe izprazni z zaračunavanjem nezaslišanih honorarjev, tudi za tečaje avditiranja. 

Poleg tega kritiki obsojajo cerkev, ker zavrača psihiatrijo, poročila nekaterih, ki so zapustili scientološko cerkev, pa so še bolj obremenjujoča in vključujejo celo zgodbe o članih cerkve, ki so jih leta proti svoji volji zadrževali v 'rehabilitacijskih taboriščih' zaradi kršenja določenih pravil.

»Moje stališče je podobno kot v scientologiji. Podpiram vse, kar je dobro za človeka. Antidepresivi oziroma podobne substance, sintetične ali narave, umetno vplivajo na počutje posameznika. To se mi ne zdi potrebno,« meni Ana.

Pri tem se je dotaknila tudi že omenjenih rehabilitacijskih taborišč, za katera pravi, da je slišala iz medijev, ampak nikoli iz strani scientologije, zato ne verjame, da gre za resnično stvar. »Scientologija pomaga, da nimamo 'spranih' možganov. Informacije o tem so vse v knjigah,« poudarja Ana.

Del scientologije so tudi mnogi zvezdniki, kot so Kirstie Alley, Jenna Elfman, Danny Masterson, Elisabeth Moss in John Travolta, gotovo pa je eden najbolj vidnih članov igralec Tom Cruise.

»Slavni, so ljudje tako kot mi, imajo podobna vprašanja o življenju in podobne probleme kot mi. V Scientologiji so našli rešitve, ki jim konkretno pomagajo, tako kot vsak drugi človek. Zelo veliko slavnih ljudi je scientologov v Ameriki in drugje po svetu. Malo pa jih to pove javno. Vsak se odloča sam, ali bo to javno razkril ali ne. Religija je navsezadnje zelo intimna stvar,« razlaga Ana.

Sporna tudi praksa 'odtujitve'

Tudi več nekdanjih članov je postalo intenzivnih kritikov cerkve, ki jo obtožujejo finančne goljufije, nezakonite medicine, nadlegovanja novinarjev, ki so kritični do cerkve, in maščevalnih dejanj proti njenim nekdanjim članom.

Scientološka cerkev bi se naj posluževala tako imenovane prakse 'odtujitve', pri kateri je scientologom naročeno, da prekinejo vsak stik z družinskimi člani ali prijatelji, ki kritizirajo vero. 

»To je tako kot pri vsakem drugem človeku, ne glede na to, ali je scientolog ali ni. Če nekdo ugotovi, da je določen odnos zelo škodljiv, ga bo poskusil pozdraviti. Če je bilo to uspešno, super. Odnos lahko postane čudovit. Če se ga ni dalo ozdraviti in popravit, seveda, se je pametnejše posloviti od odnosa,« pove Ana.

Scientologijo mnogi označujejo za sekto

Povprašali smo jo tudi, kaj odgovarja na kritike, da scientologija kontrolira svoje pripadnike in da gre pri scientologiji za sekto.

»Z besedo sekta se po navadi opisuje skupino ljudi, ki je ekstremistična v svojih razmišljanjih in dejanjih. Moja izkušnja v scientologiji ni takšna, prej obratna. Scientologija je prijazna in v njej si lahko to kar si. Kritiki se najdejo vedno za vsako stvar. Tako da to ni merilo,« meni.

Pri tem dodaja, da se lahko vsak prepriča, ali mu je scientologija všeč ali ne, tako, da si prebere kakšno scientološko knjigo. 

»Tako si lahko ustvari svoje mnenje na podlagi dejstev. Scientologija pravi, da je veličasten tisti človek, ki dovoli in sprejme sočloveka v takšni obliki, kot oseba je. To je nasprotno od nasilne kontrole,« zaključuje Ana.

Projekt »Odkrito na spletu« sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.