Če na svečnico sonce na jasnem vzhaja, lisica še v brlog odhaja. Pravi eden od ljudskih pregovorov. Pa vemo, kaj pomeni?
Kljub vsej napredni tehnologiji napovedovanje vremena še vedno ni povsem zanesljivo. Zagotovo ste se že kdaj jezili, ko vas je popolnoma nepripravljene – kljub sončni napovedi – sredi mesta doletelo deževje, vi pa brez dežnika. Meteorologi kljub številnim meritvam, ki jih pridobijo na vremenskih postajah na površju Zemlje in prek satelitov, ki krožijo okoli Zemlje, ne morejo napovedati točnega dogajanja za več dni vnaprej. Marsikdaj pa se izkaže, da so ljudske modrosti, po katerih se ravnajo dedki in babice, veliko bolj zanesljive.
Življenje modrosti, ki gredo v uho
Ljudski pregovori in reki so se prenašali iz roda v roda in ohranili vse do današnjih dni. Gre zlasti za kratke življenjske modrosti slovenskih kmetov, pogosto celo rimane izreke, ki so hitro šli v uho in so si jih ljudje zlahka zapomnili. Včasih jim je dodan celo ščepec humorja. Večinoma so vezani na kmečko življenje in kmetovo preživetje, kar ne preseneča, saj je slovensko prebivalstvo skozi stoletja zaznamovalo ravno kmečko življenje. Od vremena je bil odvisen pridelek, zato so kmetje kaj hitro začeli poslušati mati naravo in se ravnati po njej.
Zaradi spremembe podnebja ne povsem točne
Ljudske modrosti se lahko kdaj pa kdaj tudi zmotijo. Zakaj? Treba se je zavedati, da smo v zadnjih 20 letih priča tolikšnim podnebnih spremembam, kot se prej niso zgodile v 300 letih. Spremenila se je klima, zime so milejše, globalna temperatura se je dvignila za 1,5 stopinje Celzija. Ljudski pregovori tako ne držijo več povsem, so pa zagotovo prava zakladnica dobrih nasvetov, ki jih ne gre čisto spregledati.
Eden največjih strokovnjakov starih modrosti pri nas je mag. Dušan Kaplan. Ljudski opazovalec vremena se odlično spozna tudi na fiziko. V kratkem bo izšla njegova knjiga Dedkovi nasveti za vreme, v kateri bo predstavil svoje bogate izkušnje.
