Leto 2016 je bilo peto najtoplejše v zadnjem stoletju, zaznamovali so ga nalivi in aprilska pozeba.
V nadpovprečno toplem letu glede na pretekla smo sicer največjo smolo doživeli s spomladansko pozebo, ki je dodobra skrčila kmetijski pridelek. Še vedno pa za najbolj toplo leto v Sloveniji velja leto 2014.
»Slana Malega travna je bolj nevarna, kot poleti toča in šusa soparna«
Vsi se še spominjamo nenavadno toplega aprila 2016, ko so bile temperature celo za 10 stopinj višje od povprečja. Rastline so pričele predčasno bujno rasti, klicalo jih je toplo sonce. Vsi smo si mislili, da je pomlad že med nami, potem pa šok: polarni mraz in sneg do nižin, ki sta k nam prispela šele 26. aprila. Najslabše so jo odnesla sadna drevesa in vinogradi, kmetje so tako čez noč ostali brez obljubljenega pridelka, celotno kmetijstvo pa pristalo na 44 milijonih evrov izgube.
Mariborski nalivi konec avgusta bili svojstveno čudo
Letos smo doživeli tudi nekaj večjih nalivov. Zlasti kritično je bilo neurje z nalivi in točo 29. avgusta, ko je bil prizadet del Štajerske, Koroške, Gorenjske in Notranjske. Prav v Mariboru smo tedaj zabeležili največ padavin – v 70 minutah je padlo kar 74 litrov padavin na kvadratni meter, kar je svojstveno čudo. Tolikšna količina padavin v tako kratkem času po podatkih Arsa pade namreč manj kot enkrat na sto let.
Tudi na Obali so zabeležili večji naliv, in sicer 20. novembra, ko je v nepremičnem pasu nad morjem lilo več ur skupaj. A njihov naliv je bil nekoliko bolj podoben normalnemu vremenskemu pojavu: v slabih štirih urah je padlo 160 litrov dežja na kvadratni meter, kar pa se v povprečju zgodi enkrat na petdeset let.
