V poletnih mesecih se pogosto srečujemo z zgodbami o reševanjih ljudi, ki se v gore podajo neustrezno opremljeni, kar jih privede v nevarne situacije.
Jeseni se število gorskih nesreč in s tem posredovanj gorskih reševalcev ponavadi malo umiri. A ta vikend smo poročali, da so gorski reševalci v različnih reševalnih akcijah posredovali kar sedemkrat.
Ob takšnih primerih se vedno pojavijo razprave o tem, ali bi morali ljudje, ki zaradi svoje neodgovornosti potrebujejo reševanje, nositi vsaj del stroškov intervencij.
Kot poroča N1 več ministrstev pripravlja uredbo, ki bo omogočila zaračunavanje teh stroškov v primerih malomarnosti. Na področju reševanja v gorah, kjer so se take situacije pokazale kot posebej problematične, so napori usmerjeni v jasnejše opredeljevanje odgovornosti posameznikov.
Da se bo vzpostavil sistem, s katerim bo lahko država dobila povrnjen del stroškov reševanja, piše tudi v Resoluciji o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2024 do 2030.
Dosedanji poskusi izterjave neuspešni
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec je na seji parlamentarnega odbora za obrambo napovedal, da bodo ministrstva za notranje zadeve, obrambo in zdravje v nekaj mesecih pripravila predlog uredbe, ki bo natančneje opredelila malomarnost in v določenih primerih omogočila povračilo stroškov reševanja. Poudaril je, da bodo uredili tudi področje ekstremnih športov, ki niso ustrezno zavarovani.
Čeprav že zdaj zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami določa, da mora oseba, ki zaradi malomarnosti povzroči nevarnost, plačati stroške reševanja, so bili dosedanji poskusi izterjave neuspešni.
Sodišča so zavrnila več zahtevkov zaradi nejasnih zakonskih določb in težav pri dokazovanju odgovornosti, navaja N1. Zaradi teh pravnih zapletov Slovenija doslej ni uspešno uveljavila povračil stroškov.
Z novo uredbo pa bo država določila pogoje za delno kritje stroškov intervencij in uvedla prekrškovne določbe.
Behin: »Nikoli ne sme priti do vprašanja, ali bo nekdo poklical na pomoč ali ne, ker bi se bal plačila«
Po besedah direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Leona Behina, bi se z dopolnitvijo zakona določili pogoji za izrek prekrška, s čimer bi se izognili zapletenim sodnim postopkom.
Gorski reševalci že zdaj po intervenciji poročajo o vzrokih za nesrečo, kar bi po novem omogočalo hitro identifikacijo prekrškov brez dolgotrajnih dokaznih postopkov.
Znotraj uredbe bi lahko določili tudi zavarovalne pakete, podobno kot to deluje v nekaterih drugih državah, kar bi dodatno zagotovilo kritje stroškov reševanja v gorah.
Pri urejanju sistema povračila stroškov reševanja je pomembno, da ljudje ne bi oklevali pri iskanju pomoči zaradi strahu pred plačilom. Behin je za N1 poudaril, da morajo biti pogoji za povračilo stroškov oblikovani pazljivo, saj prenosi praks iz tujine niso vedno primerni za slovenski sistem.