Nevarnost na cestah: Vozniki se pritožujejo nad slepljenjem žarometov, zahtevajo strožje predpise

Avto-moto zveza Slovenije je v sodelovanju z devetimi evropskimi avtomobilski klubi izvedla mednarodno raziskavo o bleščanju žarometov.

Rezultati kažejo, da veliko večino bleščanje moti, vpliv bleščanja sta slaba vidljivost in razdraženost, posledice pa stres in izogibanje vožnji ponoči.

Naslednji korak avtomobilskih klubov je jasen: zahteva za poostritev tehničnih standardov in predpisov. Namreč, pritožbe o bleščanju oziroma slepljenju sodobnih LED žarometov niso redke in tudi niso nič novega.

O posledicah za telo

Strokovnjaki opozarjajo na dve vrsti bleščanja – občuteno oziroma psihološko bleščanje in izmerjeno oziroma fizično bleščanje.

Nobeno od obeh bleščanj sicer ne poškoduje očesa, a pravo oziroma izmerjeno bleščanje ima lahko posledice, ki vplivajo na vožnjo oziroma na varnost. Premočna svetloba namreč obremeni svetlobne receptorje na očesni mrežnici z nenadnimi spremembami in močnimi kontrasti. 

Zato na primer ob močni svetlobi avtomobilskega žarometa ne vidimo predmetov, ki so v neposredni bližini: šarenica zaradi svetlobe zoži zenico, ne more pa spremeniti močnega kontrasta med svetlobo in senco, v kateri se skriva predmet. Ko nas zaslepi močna svetloba avtomobilskega žarometa, zato zelo slabo vidimo stvari v okolici svetlobnega snopa.

Sodelovali tudi Slovenci

V sodelovanju z evropskimi klubi je Avto-moto zveza Slovenije že pred štirimi leti izvedla preskus bleščanja oziroma slepljenja, ki je ugotovil, da v določenih situacijah lahko pride do neprijetne in nevarne zaslepitve drugih udeležencev v prometu z LED žarometi.

Vozniki so se pritoževali, da zaradi tega slabše vidijo in oteženo zaznavajo predmete, občutijo pa tudi nelagodje pri vožnji ponoči.

Da bi dobili natančnejše odgovore o vplivu bleščanja žarometov in avtomobilskih luči, je Avto-moto zveza Slovenije skupaj z devetimi drugimi evropskimi avtomobilskimi klubi v različnih državah izvedla raziskavo, v katerih so voznike povprašali o njihovih opažanjih glede bleščanja v prometu. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 2766 voznic in voznikov.

Veliko večino vprašanih moti bleščanje

V Sloveniji se skoraj 90 odstotkov voznikov počuti zaslepljenih. Nekateri le redko (11,5 odstotka) ali skoraj nikoli (3,8 odstotka), a približno 45 odstotkov občasno, redno (24,2 odstotka) ali skoraj vedno (15 odstotkov). To pomeni, da bleščanje v cestnem prometu občasno ali bolj ali manj redno moti približno tri četrtine vprašanih. 

Več kot polovica vprašanih (55,8 odstotka) opaža težave z bleščanjem predvsem pri slabi vidljivosti, kamor štejejo na primer tema, megla, močno deževje ali sneženje. A več kot četrtina vprašanih (25,4 odstotka) enake težave občuti tudi pri zmanjšani vidljivosti, v katero štejemo nizko sonce, bleščanje sonca ali mrak. 

Ker je v Sloveniji slaba ali zmanjšana vidljivost dokaj pogost pojav, bleščanje žarometov pogosto opaža več kot tri četrtine vprašanih.

Glavni krivec: dolge luči

Kaj voznike v cestnem prometu najbolj zaslepi? Da bi dobili odgovor na to vprašanje, so sodelujoči v raziskavi odgovorili na vprašanje: kateri viri svetlobe drugih vozil vas zaslepijo med vožnjo. 

Odgovori so jasni: 40,4 odstotka vprašanih meni, da so to nezasenčeni žarometi oziroma dolge luči, 19,4 odstotka jih meni, da so to zasenčeni žarometi oziroma kratke luči. A več kot 20 odstotkov vprašanih moti oziroma slepi tudi prižgana meglenka. Ostali viri svetlobe niso tako moteči – le 4,9 odstotka vprašanih na primer motijo zavorne luči.

Zaslepljenost med vožnjo je za voznike lahko zelo neprijetna, kar so potrdili tudi odgovori na vprašanje: kako doživljate zaslepitev zaradi svetlobe drugih vozil? Šest od desetih voznikov (62,5 odstotka) vprašanih je v raziskavi AMZS navedlo, da je takšno bleščanje moteče, 16,3 odstotka jih meni, da je na meji sprejemljivosti, devet odstotkom vprašanih pa se bleščanje žarometov zdi neznosno. Le deset odstotkov vprašanih meni, da je tovrstno bleščanje sprejemljivo.

Vpliv bleščanja: slaba vidljivost in razdraženost

Na vprašanje, kakšne vplive ima na voznika zaslepitev z lučmi, so vozniki v Sloveniji odgovorili, da jih 47,7 odstotka slabo vidi ali zaznava okolico okoli vira svetlobe, 18,5 odstotka vidi razpršeno svetlobo oziroma svetlobno zaveso, za 17 odstotkov vprašanih pa takšna zaslepitev pomeni razdraženost.

Kako se vozniki odzovejo na bleščanje žarometov nasproti prihajajočih vozil? Osem od desetih ob zaslepljenosti pogleda stran (37,1 odstotka) ali pripre oči (38,7 odstotka). 10 odstotkov anketirancev ob zaslepljenosti pomežikne, le šest odstotkov pa jih na bleščanje ne reagira.

Zaskrbljujoče je spoznanje, da vozniki med vožnjo zaradi zaslepljenosti pogledajo stran od ceste ali celo zamižijo: če zamižijo le za eno sekundo, v tem času pri hitrosti 50 kilometrov na uro prevozijo skoraj 15 metrov povsem na slepo.

Posledice bleščanja: stres in izogibanje vožnji ponoči

Sodelujoči v raziskavi so opisali učinek, ki ga občutijo, ko jih zaslepijo luči oziroma žarometi. Tudi odgovori na to vprašanje so potrdili, da bleščanje predstavlja veliko težavo za varnost v cestnem prometu. 

37,8 odstotka vprašanih je sicer menilo, da bleščanje nima drugih vplivov na njihovo vožnjo, a pri 24 odstotkih vprašanih to vseeno povzroča stres in razdražljivost, za 10 odstotkov vprašanih utrujenost in druge psihične težave, kar 21 odstotkov vprašanih pa je odgovorilo, da se zaradi vseh vplivov bleščanja izogibajo vožnji ponoči.

Več kot polovica vprašanih v raziskavi meni, da je treba poostriti predpise in zakonske standarde, ki urejajo bleščanje svetlobnih virov pri avtomobilih. 27 odstotkov jih meni, da to ni tako nujno, le 12,6 odstotka vprašanih pa jih meni, da za to ni potrebe.

Preklopite na zasenčene luči

Avto-moto zveza Slovenije priporoča, da ne usmerjajte pogleda neposredno v žaromete nasproti vozečih vozil: raje osredotočite pogled na cesto pred vami ali na desni vozni pas. Prav tako poskrbite za očiščeno vetrobransko steklo.

Če nosite očala, poskrbite, da boste imeli vselej očiščena stekla brez prask. Redno nadzorujte višino svetlobnega snopa žarometov vašega avta. 

Ob slabi vidljivosti in slabem vremenu preklopite na zasenčene luči, saj le tako svetijo tudi zadnje luči – tudi če imate luči s samodejnim preklopom med dnevnim in zasenčenim načinom.