Nakup in darovanje rabljenih oblačil ustvarja pozitiven krog, ki je ključnega pomena za zmanjšanje količine odpadkov. Nakupovanje rabljenih izdelkov vodi k prihranku denarja in ima pozitiven vpliv na okolje, 25. avgusta pa obeležujemo mednarodni dan oblačil iz druge roke.
»Oblačila iz druge roke so pri Slovencih sicer priljubljena, vendar je, kot opažam, ta trend najbolj prisoten pri mlajših generacijah,« je izpostavila slovenska modna oblikovalka Maja Štamol Drolc.
Kroženje oblačil za otroke
Podatki za bolha.com kažejo, da je v kategoriji Oblačila, obutev trenutno aktivnih okoli 77.000 oglasov. Od tega je kar 77 odstotkov oglasov v samo dveh kategorijah: 'Otroška oblačila in obutev' (44 odstotkov) ter 'Ženska oblačila in obutev' (31 odstotkov).
»V kategoriji 'Otroška oblačila in obutev' je kar 30 odstotkov vseh oglasov za otroško obutev. Med otroškimi oblačili pa mamice prodajajo največ otroških hlač, majic, jaken, oblačil za novorojenčke, dekliških oblekic, kar kaže na to, kako zelo sprejet je takšen način kroženja oblačil za otroke.
Gre za klasični primer krožnega gospodarstva, ki res deluje,« izpostavljajo na portalu Bolha.com.
Trajnost kot način življenja
Prva in najbolj očitna uporabna vrednost nakupa oblačil iz druge roke je prihranek ‒ oblačila lahko kupite po bistveno nižji ceni. Kupite lahko oblačila v odličnem stanju in če si vzamete čas, lahko najdete vintage dizajnerska oblačila.
Ugotovili boste tudi, da sta v primerjavi s hitro modo kakovost in dolgoživost rabljenih oblačil večinoma boljši. Naslednji in najpomembnejši razlog za nakup rabljenih oblačil je ohranjanje zemeljskih virov, zmanjšanje onesnaževanja in bolj trajnosten način življenja.
Tone oblačil se zavržejo in odvržejo na odlagališča. Uničevanje okolja in zapravljanje težko prisluženega denarja za nova oblačila samo zato, ker določen izdelek ni več moden, je zelo potratno:
Za izdelavo enega para novih jeans hlač potrebujemo kar 3781 litrov vode.
Za izdelavo enega novega para jeans hlač ustvarimo več kot 33 kilogramov emisij ogljikovega dioksida.
Za pridelavo enega kilograma bombaža potrebujemo več kot 170 litrov vode.
Vsako leto modna industrija porabi 93 milijard kubikov vode ‒ dovolj, da zadosti letni porabi vode petih milijonov prebivalcev.
Približno 20 odstotkov odpadne vode po vsem svetu prihaja iz barvanja in čiščenja tkanin.
Od celotnega vnosa vlaken, uporabljenega za oblačila, jih 87 odstotkov sežge ali odloži na odlagališču.
Manj kot en odstotek uporabljenih oblačil se reciklira naprej v nova oblačila.
Komentarji (3)
Second hands trgovine v Nemčiji in Švici so popolnoma nekaj drugega kot pri nas . Pri nas gre za obrabljena oblačila v slabem stanju v Nemčiji kupuješ nova oblačila nekatera še original zapakirana za enake denarce . Nikakor pa ni sramoten takšen nakup .
Revscina je v kapitalisticnem trendu, v Jugoslaviji je bila v Mariboru ena starinarnica, danes jih imamo vec kot 10. To je ta napredek o katerem govorijo, napredovali smo v revscini za kar 10 krat.
V Nemčiji jih imaš na stotine na vsakem vogalu pa tam niso šli v revščino 10krat nazaj. Tudi v LJ jih je nekaj zelo lepo urejenih ....ljudje kupujejo ...ne vidim zakaj je to merilo za revščino.
In reply to Revscina je v… by Go Vladimir Go (ni preverjeno)
Starejše novice
