V začetku tedna so mariborski akademiki zagnali državljansko pobudo 50 minut med Mariborom in Ljubljano, ki od vlade zahteva uvedbo hitrega vlaka med največjima mestoma v državi.
V začetku junija je bila javnosti predstavljena državljanska pobuda 50 minut med Mariborom in Ljubljano, ki se zavzema za vzpostavitev hitre železniške povezave med dvema največjima mestoma v državi. Pobudo je podpisalo 18 mariborskih akademikov s stalnim ali začasnim bivališčem v Mariboru, ki so poklicno vezani na Ljubljano.
Podpisniki peticije podpirajo državljansko pobudo in se strinjajo z ugotovitvami, da je stanje prometne povezanosti med obema mestoma nevzdržno.
Pobuda je odprla tudi pomembno vprašanje centraliziranosti Slovenije in z njo povezan cestno-prometni kolaps, ki Mariborčane, kateri se vsakodnevno vozijo na delo v Ljubljano, postavlja v izrazito podrejen položaj, hkrati pa zavira politično, gospodarsko in kulturno afirmacijo Maribora.
Trenutne statistike kažejo črno sliko
Po podatkih Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo se po štajerski avtocesti do Ljubljane dnevno pelje do 45.000 vozil, a promet se le še veča. Do leta 2030 je predvidenih že 63.000 vozil oziroma 23 milijonov vozil na leto. Sedaj v enem letu po štajerski avtocesti zapelje 15,5 milijona vozil. Pogoste nesreče, ki promet na avtocesti povsem ohromijo, še dodatno prispevajo k nezdržnemu stanju.
Na drugi strani so železniške povezave povsem zastarele, saj najhitrejša pot iz Maribora v Ljubljano traja dve uri, zaradi pogostih del, pa so na sami progi potrebni tudi prestopi.
Hitra povezava bi pomenila močan razvojni potencial
Hitra železniška povezava med obema mestoma bi predstavljala močan razvojni potencial za celotno Slovenijo, saj bi se potovalni časi zmanjšali, hkrati pa bi se regije med seboj bolj povezale. Prav tako bi takšna povezava okrepila vlogo Slovenije v srednjeevropskem prostoru, kjer bi njena strateška lega na mednarodnih koridorjih postala veliko bolj konkurenčna. V tem pogledu ne gre več samo za hitro povezavo med Mariborom in Ljubljano, ampak tudi Koprom, Budimpešto, Dunajem ...
Lista kolesarjev in pešcev podpira pobudo in jo je pripravljena razvijati v sodelovanju z akterji na državni in lokalni ravni. Državljansko pobudo podpira tudi Mestna občina Maribor.
Cilj državljanske pobude je, da pristojno ministrstvo za infrastrukturo prične s postopki idejnih rešitev, pripravo državnega prostorskega načrta in vsemi ostalimi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za začetek investicije.
Pobudo pa lahko sedaj podprete tudi s podpisom peticije.
