Državljansko pobudo 50 minut med Mariborom in Ljubljano, ki od vlade zahteva uvedbo hitrega vlaka med največjima mestoma v državi, podpirata mariborska občina in Lista kolesarjev in pešcev. Tudi iz Bruslja že prihajajo pozitivni signali.
Skupina državljanov s stalnim ali začasnim bivališčem v Mariboru, ki so poklicno vezani na Ljubljano, se je ta teden z državljansko pobudo 50MINUT obrnila na vlado. Pozivajo, naj javni prevoz uredijo tako, da bo pot med največjima mestoma v državi trajala 50 minut.
Prometna povezanost največjih mest je problem države
Pobudo za uvedbo hitrega vlaka med največjima mestoma v državi je danes podprla tudi Mestna občina Maribor in svetniška skupina v mariborskem mestnem svetu Lista kolesarjev in pešcev.
»Zmotno bi bilo misliti, da je brezhibna prometna povezanost Maribora in Ljubljane problem Maribora. Nasprotno, v prvi vrsti je to stvar države,« je poudarila pobudnica državljanske pobude Mateja Ratej, sicer zaposlena na ZRC Sazu.
Nezadovoljstvo v poletnih mesecih še večje
»Še posebej sem vesela mostu med Mariborom in Ljubljano, to je Mestna občina Maribor. Pobudo smo zasnovali tisti, ki delujemo tako v Mariboru kot Ljubljani in nam razdeljenost predstavlja velik pomen. Ne gre samo za nas. Nezadovoljstvo obstaja že dlje časa in se v času poletnih mesecev zelo skoncentrira. Odločili smo se, da artikulirano predstavimo problem in ga predstavimo javnosti ter v ukrepanje politični akterjem,« je razloge za državljansko pobudo še povzela Ratejeva.
»Strategija razvoja prometa Slovenije določa cilje, ki sledijo trajnostnemu razvoju Slovenije. Potreba po ohranjanju dosežene ravni gospodarstva je skladna s krajšanjem potovalnih časov in nižanjem potnih stroškov. Nujna je boljša povezanost regij,« pojasnjuje Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev.
Hitri vlak ne le za razvoj Maribora, ampak tudi drugih regij
»Boljša povezanost med Mariborom in Ljubljano ne bi pomagala samo pri razvoju Maribora, ampak tudi savinjsko-šaleške regije in drugih na tej relaciji,« je poudaril Rotar.
Na avtocestnem križu med Mariborom in Ljubljano tako na dan naštejejo 45 tisoč vozil, v 2030 pa je ta številka predvidena na 63 tisoč. To pomeni več kot 23 milijonov vozil letno. Pobudniki za boljšo povezanost Maribora in Ljubljane bodo po mariborski iskali še podporo ljubljanske, celjske in drugih zadevnih občin.
»Medsebojno želimo povezati vse akterje, da se spremenijo dokumenti in se začne z umeščanjem v prostor. Dobili smo že prijazno obvestilo iz Bruslja, da naj bi Slovenija več vlagala v železnice in so zato že zagotovljena sredstva. Zato je treba k temu pravočasno pristopiti,« še dodaja Rotar.
O pobudi že seznanjena ministra in evropska komisarka
Podžupan mariborske občine Samo Peter Medved je izrazil zadovoljstvo ob državljanski pobudi, ki v celoti sledi smernicam županske ekipe. »Maribor mora postati regijsko središče mednarodnega pomena,« pravi Medved in obenem pojasnjuje, da lahko ob tem postane tudi središče prometne mobilnosti.
»Pobudo smo predstavili ministrici Alenki Bratušek in ministru Simonu Zajcu, tudi komisarki Violeti Bulc in jo bo v celoti podprla,« razkriva podžupan.
»Želimo si, da bi migrirali med kraji tako, da lahko v času potovanja delamo svoje delo ali se spočijemo. To na zdajšnji povezavi med Mariborom in Ljubljano seveda ni možno. Tvegamo svoja življenja, ne moremo si načrtovati,« še poudarja in obenem dodaja, da pobuda prihaja v pravem času. Kdaj pa bi država lahko udejanjila zahteve pobude še ni možno napovedati, saj bo v nadaljevanju za to odgovorna vlada s pristojnim ministrstvom.
