Pojavil se je predlog, da bi v Sloveniji prometne kazni plačevali sorazmerno s svojim dohodkom. Gre za sistem, ki ga že uporabljajo na Finskem in v Nemčiji. Pa je ta pri nas izvedljiv? Na predlog se je že odzvalo pravosodno ministrstvo.
V zadnjih tednih se je na spletu sprožila debata o inovativnem pristopu k prometnim kaznim, ki bi lahko spremenil način, kako država kaznuje prekrškarje na cestah.
Državljan je namreč preko spletnega orodja predlagam.vladi.si podal pobudo, da bi vozniki prometne kazni plačevali sorazmerno s svojim dohodkom, kar bi po njegovem mnenju prineslo pravičnejši sistem kaznovanja.
Projekt predlagam.vladi.si je del širših naporov za vključitev prebivalcev v procese oblikovanja vladnih politik in ukrepov. Prav tako odpira nov komunikacijski kanal med državljani in državo ter med državljani samimi, njegov osnovni namen pa je prebivalce spodbuditi k predložitvi mnenj, pobud in predlogov za ureditev določenih vsebinskih vprašanj.
Pa gre v tem primeru za smiselno pobudo in ali bi jo bilo v Sloveniji sploh možno implementirati?
Sistem že uporabljajo nekatere evropske države
Sorazmerno plačevanje prometnih kazni ni nov koncept in se že izvaja v nekaterih drugih državah po svetu. Na primer na Finskem, v Švici, Nemčiji in Franciji, v katerih se globe za prometne prekrške izračunavajo na podlagi odstotka voznikovega dohodka ali premoženja.
Na Finskem lahko na primer globa za prekoračitev hitrosti znaša od šest do 120 evrov na dan, odvisno od dohodka voznika in resnosti prekrška. Leta 2019 je bil finski poslovnež kaznovan z globo 74.000 evrov zaradi vožnje s 112 kilometrov na uro v območju s hitrostjo 80 kilometrov na uro.
Državljan je tako vladi predlagal, da bi tudi Slovenija preučila predlog, s katerim bi prometne kazni naredil bolj pravične in sorazmerne z dohodki voznikov.
Bi tak sistem kršil načelo enakosti?
Zagovorniki takšnega sistema, ki temelji na dohodku, trdijo, da je pravičnejši in racionalnejši od fiksnega sistema, saj upošteva različne ekonomske položaje voznikov in njihovo plačilno sposobnost.
Prav tako trdijo, da je učinkovitejši pri odvračanju od prometnih kršitev, saj nalaga višje stroške tistim, ki si lahko privoščijo plačati več in ki sicer morda ne bi upoštevali zakona. Poudarjajo, da globe v prometu niso namenjene le kaznovanju, temveč tudi preprečevanju in vzgoji.
Nasprotniki sistema pa opozarjajo na nekatere pomisleke in izzive. Sprašujejo se o zakonitosti in ustavnosti takšnega sistema, ki lahko krši načelo enakosti pred zakonom in pravico do zasebnosti.
Dvomijo tudi o izvedljivosti in učinkovitosti takega sistema, ki lahko zahteva zapletene in drage postopke za preverjanje in zbiranje informacij o dohodkih voznikov. Ne nazadnje jih skrbijo morebitni negativni učinki takšnega sistema, kot so spodbujanje davčnih utaj, korupcije ali diskriminacije.
Pravosodno ministrstvo kaznim glede na dohodke nasprotuje
Ministrstvo za pravosodje je predlog ocenilo kot neustrezen. V izjavi so navedli, da se je ministrstvo že leta 2015 vsebinsko opredelilo do podobnega predloga. Kljub času, ki je pretekel od takrat, ministrstvo vztraja, da argumenti za zavrnitev ostajajo enaki.
Glede na stališče ministrstva bi takšna praksa lahko kršila načelo enakosti, ki ga zagotavlja slovenska ustava.
Poleg tega bi predstavljala tudi diskriminacijo glede na premoženjsko stanje, kar bi bilo v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Slovenijo, kot je na primer konvencija o človekovih pravicah.
Ena od ključnih težav, ki bi jih prinesla ta sprememba, bi bila nujnost natančnega ugotavljanja višine dohodka storilca prekrška na kraju samem. To bi zahtevalo posodobljene evidence o dohodkih posameznikov, kar bi predstavljalo tehnično in administrativno zahtevno nalogo.
Kljub temu pa ministrstvo za pravosodje opozarja, da so cestnoprometni predpisi zasnovani z namenom zagotavljanja varnosti v cestnem prometu. Tako bi po njihovih besedah morali predpise spoštovati vsi udeleženci, ne glede na njihovo materialno stanje.
Ne nazadnje pa na pravosodnem ministrstvu omenjajo še zakon o prekrških, ki omogoča storilcem vseh prekrškov, vključno s cestnoprometnimi, predlagati nadomestitev globe in stroškov postopka z opravljanjem dela v splošno korist, če ne morejo plačati kazni zaradi svojega premoženjskega stanja.
