POZOR! V Sloveniji odkrili že tri primere zelo nalezljive ptičje gripe

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v današnjem sporočilu za javnost navedli, da je Nacionalni veterinarski inštitut v petek Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obvestil o pozitivnem izidu preiskav na aviarno influenco podtipa H5N8 pri poginjenem labodu grbcu, najdenem v občini Ljubljana. Po poročanju medijev je bila lokacija na Koseškem bajerju. Po dveh primerih na Obali je bil to tretji primer ptičje gripe letos pri prostoživečih pticah v Sloveniji.

Aviarna influenca je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi kot so jajca ali meso. Poleg tega se bolezen širi tudi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Pomemben vektor pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi, so spomnili na kmetijskem ministrstvu.

Slovenija območje z visokim tveganjem za ptičjo gripo

Omenjena uprava v sklopu ministrstva je celotno ozemlje Slovenije opredelila kot območje z visokim tveganjem za ptičjo gripo in rejcem perutnine predpisala začasne zaščitne ukrepe. Ministrstvo je danes vse rejce perutnine vnovič opozorilo, naj te ukrepe dosledno upoštevajo.

Neupoštevanje ukrepov po navedbah pristojnih pomeni veliko tveganje za okužbo z aviarno influenco omenjenega tipa v rejah s perutnino in posledično veliko ekonomsko škodo. Po informacijah ministrstva v večjih rejah upoštevajo in se držijo ukrepov, večjo pozornost in poziv pa je treba usmeriti še v manjše reje, ki so lahko vir prenašanja okužbe na večje.

Na celotnem območju Slovenije je na primer treba začasno domačo perutnino in ptice v ujetništvu zadrževati v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Zaradi dobrobiti živali se lahko vodni perutnini omogoči dostop do vode, vendar je pri tem treba preprečiti fizični stik s prostoživečimi pticami.

Krmljenje prostoživečih vodnih ptic ni dovoljeno

Domačo perutnino in ptice v ujetništvu je treba krmiti in napajati v zaprtih oziroma pokritih prostorih, oskrbovanje perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop prostoživeče vodne ptice, pa je dovoljeno le po ustrezni obdelavi vode.

Krmljenje prostoživečih vodnih ptic ni dovoljeno, da se zmanjša nepotrebno zadrževanje ptic na posameznih mestih in možnost prenosa virusa med njimi in perutnino ter na ptice v ujetništvu prek kontaminirane obutve in obleke.

Vse rejce perutnine na kmetijskem ministrstvu obenem še enkrat opozarjajo, da pozorno spremljajo tudi zdravstveno stanje svojih živali in v primeru kakršnihkoli sprememb, kot so pogini, padec nesnosti, neješčnost, spremembe v vedenju, o tem takoj obvestijo veterinarja.