Danes, enaintridesetega oktobra, obeležujemo svetovni dan varčevanja, ki so ga prvič razglasili leta 1924 v Milanu. Svetovni dan je namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanje javnosti o pomembnosti varčevanja za sodobna gospodinjstva in posameznike.
Najpomembnejši motivi za varčevanje so predvsem zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke, zagotavljanje dohodka ob upokojitvi, zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke, zagotavljanje sredstev za večje nakupe ter varčevanje za potovanja, izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije.
Podatki o financah slovenskih gospodinjstev
Stopnja varčevanja se v Sloveniji po letu 2020 postopno znižuje. Najvišja stopnja bruto varčevanja je bila v letu 2022 v Nemčiji, najnižja pa na Slovaškem. Lani je bila stopnja bruto varčevanja nižja za vse države članice Evropske unije v primerjavi z letom prej.
Nižja stopnja varčevanja je posledica višje rasti izdatkov za potrošnjo od rasti razpoložljivega dohodka.
Rekordna rast finančnih sredstev gospodinjstev
Leta 2021 smo v Sloveniji beležili rekordno rast finančnih sredstev gospodinjstev (za 12,3 odstotka). Lani pa so se povečala v manjšem obsegu (za 3,8 odstotka). K temu povečanju so najbolj prispevale bančne vloge gospodinjstev.
Slovenska gospodinjstva ostajajo pri izbiri varčevanja konzervativna in nenaklonjena tveganju in sicer varčujejo v obliki:
- vlog in gotovine (49, 2 odstotkov),
- delnic in drugih vrst lastniškega kapitala (31, 7 odstotkov),
- zavarovanj in pokojninskih shem (11,6 odstotkov),
- dolžniških vrednostnih papirjev, komercialnih kreditov in drugih terjatev,
- ter posojil (2,3 odstotkov).
Zaupanje v bančni sistem slabo
Vloge in gotovina predstavljata skoraj polovico finančnega premoženja gospodinjstev, kar odraža nenaklonjenost tveganju. Povečevanje deleža vlog v obdobju nizkih depozitnih obrestnih mer v zadnjih letih odraža težnjo gospodinjstev po ohranjanju likvidnosti in kaže na slabo zaupanje v bančni sistem, še kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije.
Narasla vrednost finančnih obveznosti
Iz leta 2020 do leta 2021 so se za slovenska gospodinjstva finančne obveznosti povečale za 6,1 odstotka, pri tem pa je izstopalo predvsem povečanje dolgoročnih posojil, namenjenih za financiranje nakupa stanovanjskih nepremičnin.
V letu 2022 so v strukturi finančnih obveznosti gospodinjstev prevladovala predvsem posojila in so predstavljala kar 88,8 odstotka.
Najbolj izrazita rast posojil je bila zabeležena pri stanovanjskih posojilih. Ta vrsta posojil po letu 2020 vztrajno narašča, medtem ko ostala ostala posojila naraščajo le zmerno.
Premoženje gospodinjstev oz. neto finančna pozicija se je leta 2022 v primerjavi z letom 2021 povečala za 1,7 milijarde evrov oziroma za 3,1 odstotka.
Slovenska gospodinjstva so podpovprečno zadolžena
Konec leta 2022 je zadolženost gospodinjstev v Sloveniji znašala 41,3 odstotka, v evrskem območju je znašala 91,8 odstotka in v Evropski uniji 91,1 odstotka, še piše Statistični urad Republike Slovenije.
