Pomlad z zamudo. Rastline se prebujajo dva tedna pozneje kot običajno.
Zima nas je letos – predvsem v svojem sklepnem dejanju – nekoliko presenetila. Ko smo že mislili, da snega ne bomo dočakali, nam je namenila obilo padavin in pošteno zbila temperature.
Tako je kar nekaj časa trajalo, da so se znova povzpele in Flora se zdaj prebuja z rahlim zamikom.
Prag prestopili dva tedna pozneje
Kot piše Arso, smo vegetacijski temperaturni prag, torej dan, ko povprečna dnevna temperatura zraka spomladi stalno preide 5° Celzija, dočakali 10 do 14 dni kasneje kot običajno.
Medtem ko je ob morju nastopil 3. marca, smo ga v celinskem delu države povečini prestopili šele 26. marca.
Lani se je to zgodilo skoraj cel mesec prej, presegli pa smo že tudi temperaturni prag 10° Celzija. Pogoji za razvoj toplotno zahtevnejših rastlin so tako v minulem tednu bili izpolnjeni samo na Primorskem.
Vesna zaspanka
Vseeno pa smo v zadnjih letih bili priča tudi izrazitejšim zamudam. Leta 2016 so denimo v Ljubljani zaradi precej nizkih temperatur v zadnji tretjini aprila mejo 10° Celzija prestopili šele drugega maja.
Sicer pa si v spodnjem grafu oglejte, kako se je temperaturni prag pomikal v zadnjih nekaj letih. Modre pike označujejo datume, ko je bil ta presežen, črna črta pa časovno povprečje:
Kot kažejo podatki, smo pred petimi leti imeli še hladnejši začetek vegetacijske sezone, razmeroma pozno pa se je narava začela prebujati tudi leta 2008.
