Ob svetovnem dnevu možganske kapi strokovnjaki opozarjajo na pomen hitrega prepoznavanja simptomov. V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4300 ljudi, zaradi nje pa je leta 2024 umrlo skoraj 2000 ljudi.
Svetovni dan možganske kapi, ki ga zaznamujemo danes, je letos osredotočen na pomen poznavanja zgodnjih znakov možganske kapi.
V Društvu za zdravje srca in ožilja so med zgodnjimi znaki izpostavili motnje govora, vida ter nenadno vrtoglavico, ohromelost rok, nog in obraza. Za preživetje in uspešno okrevanje je ključno hitro ukrepanje, so poudarili.
Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti in tretji najpogostejši vzrok za izgubo zdravih let življenja. Za njo vsako leto zboli 12 milijonov ljudi po svetu, od tega jih več kot sedem milijonov umre. S posledicami možganske kapi pa živi okoli 94 milijonov ljudi, je prejšnji teden na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom dejal predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc.
V Sloveniji možganska kap letno prizadene več kot 4300 ljudi. Kljub napredku medicine je leta 2024 zaradi možganske kapi umrlo skoraj 2000 ljudi, pri večini preživelih pa ostanejo trajne posledice.
Prepoznavanje zgodnjih znakov in hitro ukrepanje rešujeta življenja
Če kap prepoznamo v zgodnji fazi in hitro ukrepamo, lahko preprečimo okvaro možganskega tkiva, zmanjša se intenzivnost invalidnosti in izboljša možnost za okrevanje. Pri prepoznavanju zgodnjih znakov pa predvsem pomaga akronim GROM.
Z njim opozarjajo, da so prvi znaki možganske kapi motnja govora, šibkost ali ohromelost rok ali nog ter ohromel del obraza, denimo povešen ustni kot ali veka. Ključen pa je tudi hiter klic nujne medicinske pomoči, saj lahko s pravočasnim ukrepanjem »nekomu ohranimo samostojnost, dostojanstvo in kakovost življenja,« je poudaril Cevc.
Vodja službe za urgentno nevrologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Igor Rigler je poudaril, da je danes mogoče možgansko kap uspešno zdraviti. Kljub napredku medicine pa ostaja ključnega pomena, da bolniki in njihovi svojci pravočasno prepoznajo simptome možganske kapi in nemudoma pokličejo nujno medicinsko pomoč.
»Vsaka izgubljena minuta namreč pomeni dodatno poškodbo možganskega tkiva in zmanjšuje možnosti za uspešno okrevanje,« je dejal.
Rehabilitacija po možganski kapi in izzivi dostopnosti
Ob tem so izpostavili tudi pomen rehabilitacijske obravnave po možganski kapi, ki se v zadnjih letih vse bolj usmerja k zgodnejšim, ciljno usmerjenim, visoko intenzivnim ter tehnološko podprtim terapijam, z namenom vplivanja na procese plastičnosti možganov.
Daniel Globokar z Univerzitetnega inštituta za rehabilitacijo URI Soča je med ključnimi izzivi rehabilitacijske obravnave izpostavil časovno dostopnost in kontinuiteto obravnave.
Poudaril je, da je ključno okno za najhitrejšo nevroplastičnost v prvih treh do šestih mesecih po možganski kapi.
Zaradi omejenih prostorskih in kadrovskih zmožnosti bolniki po odpustu iz akutne bolnišnice pogosto predolgo časa čakajo na sprejem na kompleksno rehabilitacijsko obravnavo, je opozoril.
