Italijanske otroke obdaruje čarovnica
V Italiji se priprave na božične praznike začnejo 8. decembra, ko začno okraševati stanovanja in božična drevesa, postavijo pa tudi jaslice. Na božični večer se odpravijo k polnočnicam.
Na sveti večer je večerja pri njih sestavljena iz morskih sadežev, saj na ta dan ne jejo mesa in božičnih sladic, kot je na primer panettone.
To je sladek kruh, v obliki velikega mafina s suhim sadjem ali čokolado. Na ta dan priredijo tudi družinsko tombolo, kjer vsak izvleče številko svojega darila.
Slednja italijanskim otrokom nosi čarovnica Befana, in sicer na predvečer svetih treh kraljev. V domove tako kot Božiček vstopa skozi dimnik.
V jaslicah tudi pek, mesar ali policist
V Franciji so božična drevesa priljubljena vse od kar so prvo božično drevo okrasili v 16. stoletju v Alzaciji, zato jih z veseljem okrašujejo.
Zraven pa dodajo tudi jaslice, kamor poleg običajnih figuric lahko dodajo še figurice peka, mesarja ali policista.
Na božični večer je običajna dolga božična večerja, ki lahko traja pozno v noč in je zelo razkošna. Večerjajo namreč jastoga, ostrige, polže in podobno. Jejo pa tudi purana s kostanjem.
Večerja vključuje tudi sladice. V Provansi naredijo kar 13 različnih sladic.
Na praznično pogrnjeni mizi so pogosto trije svečniki, ki predstavljajo Sveto Trojico, na koncu prta pa so francoski vozli, da hudič ne bi mogel priti pod mizo. Izdelajo tudi posebno poleno iz češnjevega lesa, ga polijejo z rdečim vinom in zakurijo.
Nekoč je veljalo, da naj bi sveče gorele celo noč, zraven pa naj bi pustili tudi nekaj hrane, če bi ponoči prispela Marija in Jezus.
Novozelandci so spremenili besedila nekaterih božičnih pesmi
Ker Nova Zelandija leži na južni polobli je tam v času božiča poletje. To vpliva tudi na božični jedilnik. Nekateri se namesto pečenke raje odločijo za jedi z žara, morske sadeže in lokalne jedi.
Za sladico si Novozelandci radi privoščijo torto Pavlova pa tudi puding in sadne pite. Ker decembra pri njih ni zime so spremenili besedila nekaterih božičnih pesmi, nekaj pa so jih napisali tudi sami.
Imajo tudi posebno božično drevo, imenovano pohutukawa, ki je znano po svoji rdeči barvi.
Dan po božiču je tam čas, da se družine odpravijo na plažo, kamor vzamejo tudi hrano, ki je ostala od prejšnjega dneva.
Božič v kopalkah
Božič v Braziliji je precej podoben našemu, saj tako kot mi okrašujejo božično drevo in bivališča. V nekaterih mestih potekajo celo tekmovanja v notranji in zunanji dekoraciji hiš. Izmenjujejo si tudi voščilnice in darila.
Brazilci si božično večerjo privoščijo po polnočnici. Takrat jejo pečenega piščanca, ob obali pa polenovko. K obojemu zraven jedo sveže solate, krompirjeve solate z jabolki in rozinami ter suho sadje.
Jedo tudi riž, začinjen s česnom in začinjen ohrovt ter farofo, popraženo mešanico moke manioke in hrustljave koščke slanine. Za sladico si privoščijo panettone in rabanado. To je različica francoskega toasta.
Čim več tradicionalne jedi mora ostati na stropu
Na Slovaškem božič praznujejo podobno kot pri nas, le da se pri njih božična večerja začne tako, da glava družine do stropa vrže tradicionalno jed iz kruha, vode in makovih semen.
Verjamejo namreč, da več kot se bo zmesi prilepilo na strop, boljša bo letina. Na Slovaškem glavna jed božične večerje ni piščanec ali svinjina, pač pa krap.
Na Japonskem se obdarujejo predvsem zaljubljeni pari
Ker na Japonskem živi malo kristjanov, božič tam ni državni praznik. Stanovanja okrasijo z omeli in zelenjem, na božični večer pa prepevajo božične pesmi in jejo ocvrtega piščanca iz restavracije KFC.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so pri omenjeni restavraciji izvedli kampanjo, s katero so želeli Japoncem približati božič, zato še danes veliko Japoncev za božični večer tam rezervira mizo.
Restavracija se je prilagodila tudi tako, da so poleg ocvrtega piščanca začeli ponujati tudi božično torto. Na Japonskem je božič čas za srečo, kjer si predvsem zaljubljeni pari pošiljajo voščilnice in darila.
Starejše novice
