Ob globalnem dnevu digitalnega čiščenja, ki ga obeležujemo 16. marca, so v ospredju pozivi k odstranjevanju nepotrebnih podatkov, ki nastajajo v digitalnem svetu. Kot poudarjajo okoljevarstvene organizacije, digitalni odpadki vplivajo tudi na kakovost naravnega okolja. Uporabnike pozivajo k dobri organiziranosti, ki prinaša tudi časovne prihranke.
Po navedbah društva Ekologi brez meja naj bi digitalne tehnologije, vključno z informacijsko tehnologijo in komunikacijskimi omrežji, prispevale štiri do pet odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov v letu 2023, njihov delež pa zraste za približno šest odstotkov na leto. »To je že več izpustov, kot jih proizvede letalski promet,« so opozorili v sporočilu za javnost.
Ogljični odtis digitalnih aktivnosti se nanaša na količino toplogrednih plinov, ki jih povzročajo dejavnosti na internetu, vključno z brskanjem po spletu, pošiljanjem elektronske pošte, uporabo družbenih omrežij in prenašanjem datotek. Digitalne storitve in infrastruktura, kot so podatkovni centri, omrežja in strežniki, zahtevajo veliko električne energije, kar povečuje njihov ogljični odtis, so izpostavili.
»S čiščenjem digitalnih odpadkov in pridobivanjem zelenih digitalnih navad prihranimo denar, saj manj smeti pomeni daljšo življenjsko dobo naprav. Z dobro digitalno organizacijo prihranimo čas, se izognemo stresu in povečamo varnost naših digitalnih aktivnosti, poleg tega pa na najlažji način prispevamo k ohranjanju okolja,« je dejala predsednica društva Ekologi brez meja Katja Sreš.
Danes se zaključuje tudi digitalna čistilna akcija, h kateri so v društvu pozvali februarja. Sami so v tem času počistili 336,4 gigabajta digitalnih odpadkov, kar po njihovih navedbah predstavlja prihranek izpustov dobrih 70 kilogramov toplogrednih plinov oziroma prihranek energije, ki bi jo porabili za 383 prevoženih kilometrov ali prirejo 97,2 litra mleka. »Celoten postopek nam je vzel le dobro uro,« so zapisali.
Sodelovalo 170 držav
Od leta 2020 je pri dnevu digitalnega čiščenja po njihovih navedbah sodelovalo 170 držav. 870.000 sodelujočih je izbrisalo skoraj 12,7 milijona gigabajtov podatkov in s tem preprečilo letno proizvodnjo približno 3169 ton ogljikovega dioksida, kar je približno enakovredno izpustom ob 345 letih okrog sveta.
»Podobno kot en odpadek, ki ga poberemo v naravi, tudi en izbrisan gigabajt ne bo spremenil veliko, pa zato ne moremo reči, da se odpadkov ne splača pobirati,« je dejala Sreš.
Razumevanje problematike digitalnih odpadkov so preverili tudi z anketo med 235 ljudmi. Kot je pokazala, jih 32 odstotkov za digitalne odpadke še ni slišalo, pet odstotkov pa jih je navedlo, da problematiko odlično razumejo. 68 odstotkov se jih strinja, da imajo tudi tako imenovani nevidni odpadki vpliv na okolje.
Z raziskavo so preverjali tudi ozaveščenost na ravni organizacij in podjetij. Kot so zapisali, se je le pet odstotkov sodelujočih strinjalo z navedbo, da njihovo podjetje zadostno ozavešča o problematiki digitalnih odpadkov.
Starejše novice
