Na Zvezi potrošnikov Slovenije so ob svetovnem dnevu pravične trgovine spomnili, da se velik delež kave pridela na velikih plantažah, večina proizvajalcev pa je malih kmetov v državah globalnega juga.
»Od pridelave kave je odvisnih kar 25 milijonov družin, ki živijo v negotovih razmerah, saj zaradi nepravičnega delovanja svetovnih trgov za svoje delo prejemajo nezadostno plačilo, ki jim ne omogoča dostojnega življenja,« so zapisali.
Kaj je pravična trgovina?
Pojasnjujejo, da gre pri pravični trgovini za sistem, ki rešuje dve veliki težavi mednarodne trgovine – odpravlja posrednike, odkupuje neposredno od proizvajalcev in jih ščiti pred borznimi nihanji cen. Kavo odkupuje vsaj po minimalni ceni, ki je vedno višja od proizvodnih stroškov.
Poleg tega prepoveduje otroško delo, s proizvajalci vzpostavlja dolgoročne odnose, vlaga v njihovo znanje, zagotavlja enake možnosti za moške in ženske, varne delovne pogoje ter od proizvajalcev zahteva, da pri pridelavi ne uničujejo okolja.
Zaradi kave krčijo gozdove
Pridelava kave je eden izmed petih najpomembnejših vzrokov za krčenje gozdov v Latinski Ameriki, Afriki in jugovzhodni Aziji.
Vsako leto na globalni ravni posekajo 10 milijonov hektarjev gozdov oziroma ozemlje petih Slovenij.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije izpostavljajo, da krčenje gozdov uničuje življenjski prostor za divje živali in prispeva k podnebnim spremembam, saj v ozračje sprošča velike količine ogljikovega dioksida in zmanjšuje količino ogljikovega dioksida, ki ga absorbirajo gozdovi.
»V številnih gozdovih, ki jih izsekavajo za proizvodnjo kave, živijo staroselske skupnosti, ki so najboljši varuhi gozdov,« dodajajo: »Izguba zemljišč in uničenje njihovega načina življenja imata lahko uničujoče posledice, vključno z izgubo kulturne identitete, razselitvijo in revščino.«
Evropska unija naredila prvi korak v smeri zmanjšanja vpliva na uničevanje gozdov po svetu
Junija 2023 je začela veljati uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov.
Kaj to pomeni? Podjetja, ki v Evropski uniji trgujejo s kmetijskimi pridelki, tudi s kavo, morajo dokazati, da ne prispevajo k uničevanju gozdov.
Kava ima velik podnebni odtis, ki se razlikuje glede na način ravnanja in pridelavo
Na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da gojenje kave po nekaterih podatkih predstavlja od 40 do 80 odstotkov ogljičnega odtisa kave, poraba pa okrog 30 odstotkov. Zato je pomembno slediti ekološkim oznakam.
Odtis kave, pridelane na monokulturnih plantažah, ki so izpostavljene soncu ter odvisne od namakanja in energije (gnojila, pesticidi in stroji), je veliko večji od odtisa kave, pridelane v biotsko raznolikih, z vodo bogatih in kompleksnih agrogozdovih.
Kaj lahko storimo sami?
V Sloveniji je že nekaj manjših pražarn, ki stavijo na kakovost in transparentnost, zato lahko kavo naročimo tudi po spletu, zmeljejo pa nam jo prav za način priprave, na katerega smo navajeni.
Z malce več vneme lahko zavijemo tudi v trgovine, kjer kavna zrna zmeljejo in zapakirajo v prineseno embalažo.
Starejše novice
