Sebastian: Tipičnega Mariborčana ocenjujem kot pridnega, delovnega človeka, ki se bo gnal, dokler ne pride do cilja

Sebastian. Pevec, koreograf, plesalec, plesni učitelj in mojster zumba vadbe in lastnik Plesne šole Sebastian. Vedno nasmejani ponosni Mariborčan je tudi svetovni popotnik, ki pa se rad vrača domov v rojstno mesto. 

Eden najbolj znanih štajerskih zvezdnikov nam je zaupal, kje v Mariboru ga največkrat lahko srečate, kdo je zanj ikona mesta in kaj je po njegovem mnenju najbolj varovana skrivnost štajerske prestolnice. 

Ste avtohtoni Mariborčan? Kdaj in kje se je začela vaša »mariborska pot«?

»Sem rojen in vzgojen v Mariboru; skozi svoje delo sem obredel praktično vse kotičke Slovenije, in čeprav je naša država res izjemna, si drugje kot prav v Mariboru res ne bi želel živeti.«

Kaj je po vašem mnenju značilno za Mariborčane?

»Po moje najbolj to, da smo zelo veseli ljudje. Ko se pogovarjam s kolegi glasbeniki, praviloma rečejo, da je na našem koncu najbolje nastopati. Smo preprosti, ne kompliciramo stvari, ki so v resnici enostavne, in ga radi ‘čagamo’. Menda velja tudi, da je naša toleranca promilov alkohola v krvi zelo visoka, a za to nisem pravi naslov, ker ga ne pijem in še nisem bil pijan.«

Kakšna predstava o Mariborčanih je najbolj zgrešena?

»Katerikoli Nemariborčan nas bo želel oponašati, bo praviloma začel s: 'Čuj,' pa tega v resnici sploh ne uporabljamo veliko. Tudi to, da smo v slovenskih nanizankah ali filmih večinoma predstavljeni — oziroma vsaj naše narečje — kot tisto smešno in bolj ruralno, postaja počasi obrabljena in moteča fora. Sicer nas pa imajo po mojih izkušnjah ljudje izredno radi.«

Kaj je vaša prva asociacija na Maribor?

»Prva asociacija je: popolnost. Vsaj zame. Maribor je ravno prav velik, da je mesto, in ravno prav majhen, da se v njem ne izgubiš. Imamo hribe in Pohorje za hribolazce in izjemni Lent ob Dravi za bolj 'morske' ljudi. Smo le streljaj od kar treh velikih držav in z vsemi povezani z avtocesto. Pridni ljudje, ki so pripravljeni in znajo delati ter nis(m)o razvajeni. Pa še bi lahko našteval.«

Katera pesem vas spomni na Maribor?

»Haha, prva mi je prišla na misel Predinova 'O, moj Maribor je tak fejst nor.'«

Kateri del Maribora vam je najbolj pri srcu in zakaj?

»Joj, težko je izbrati samo en del. Lent je zagotovo zelo pri vrhu, ker se zdi, da se sprehajaš po kakšni morski rivi — sploh zdaj, ko je čisto prenovljen. Park je tudi naravnost izjemen. Pa Piramida z razgledom na celotno mesto. Tudi Betnavski gozd je zame velikokrat zatočišče pred mestnim vrvežem in (pre)polnimi urniki.«

Kdaj ste se nazadnje povzpeli na Piramido, na Pohorje in na Kalvarijo?

»Piramida je bila mnogo let nazaj hrib, ki je bil moja psihoterapija, ko je v življenju šlo kaj narobe. Če je takrat, kdo vedel, da grem sam na Piramido, se je vedelo, da to ni dober znak, hahaha. Kar nekajkrat sem bil takrat tam. No, danes — trkam na les — Piramide za to več ne potrebujem. Roko na srce je že kar nekaj časa, odkar sem bil na katerem od teh hribov.«

Kam v Mariboru greste najraje na pijačo, kam na kosilo, kam na sladico in kam, se zabavati?

»Na pijačo najraje zahajam v Teto Frido ali kavarno Q, na kosilo v Nano, na sladico k Lastovki ali v Lola Cafe, zabavam se običajno z ogledom kakšnega dobrega filma v Mariboxu, za nočno zabavo pa bi šel v Niagaro in klub Klub.«

Katere tri znamenitosti mesta bi priporočili tujcu, da si jih mora nujno ogledati v Mariboru?

»Seveda trto, ostanke mestnega obzidja, svetoval pa bi jim tudi ogled kakšne predstave v SNG-ju, ki so res izjemne.«

Katera je po vašem mnenju najbolje varovana skrivnost Maribora?

»Ne vem, ali večina ve, koliko podzemnih rovov se skriva pod mestom. Tudi sam si jih še nisem ogledal, sem pa o njih precej slišal in me fascinirajo.«

Kaj je vaša najljubša štajerska fraza ali beseda ali štajerski argo?

»Kot prva mi je zdaj v glavo padla beseda 'hantlmohar' — v resnici sploh ne vem, zakaj, ker je ne uporabljam prav pogosto, se mi pa zdi takšna prava, avtohtona štajerska beseda.«

Kaj je po vašem mnenju največji minus štajerske prestolnice?

»Njen minus je njena preteklost. Maribor je pred desetletji res bil delavsko, industrijsko mesto in ta sloves se ga drži še danes, se mi zdi, čeprav je njegova podoba te dni veliko bolj urbana in retro-metropolitanska.«

Kdo je za vas ikona Maribora in zakaj?

»Bi rekel, da je to kar Alfi Nipič. Čeprav ne živi v Mariboru, ga splošna javnost, se mi zdi, kot prepoznavnega Štajerca že desetletja verjetno najbolj povezuje prav z Mariborom. Pa saj na registrski tablici njegovega avtomobila piše MB, torej tudi to nekaj velja, hahaha. Pa Leon Štukelj je seveda bil človek iz čisto posebnega mariborskega testa.«

Kateri znan obraz tudi sami največkrat srečate na ulicah Maribora?

»Največ se družim s priseljeno Bepopovko Ano Praznik, Tiborjem Golobom, Gordano Grandošek Widdon in njenim možem Trentom, pa seveda 6packa in njegovo Niko, moram pa priznati, da si za sprehode po našem lepem mestu premalokrat vzamem čas.«

Kateri je najlepši spomin, ki vas veže na Maribor?

»Zasebno jih je ogromno. En utrinek, ki mi je ob vprašanju šinil v glavo, je izpred let, ko je neki večer zapadlo toliko snega, da je kolega izpod Pohorja prišel z motornimi sanmi do mojega doma na Taboru in sva se potem vozila cel večer po praznih cestah in okoliških hribih. Morda je to tako poseben spomin zato, ker takšnih zim žal več nimamo. 

Pevsko je morda en od vrhuncev, ko sem lahko pred dvema letoma svoje someščane s svojo glasbo pospremil v novo leto, plesno pa je eden od največjih utrinkov, ko smo Trg Leona Štuklja napolnili s plesalci in z njimi naredili flash mob za videospot Rebeke Dremelj.«

Komentar na stereotipe o Mariborčanih

Gostoljubnost in prijaznost: Mariborčani veljajo za zelo gostoljubne in prijazne ljudi, ki radi sprejmejo obiskovalce in jim pokažejo mesto ter okolico.

»To kar drži, bi rekel. Najbolj je to očitno, ko pridejo kakšni obiski iz Ljubljane, ki že dolgo (ali še nikoli) niso bili v Mariboru in so popolnoma presunjeni, kako je lepo, kako s(m)o vsi prijazni in kako ni nobene hektike.«

Štajerska trma: Pogosto se govori o štajerski trmi, kar pomeni, da so Mariborčani vztrajni in odločni, ko gre za doseganje svojih ciljev.

»Hmmm, priznam, da za tole še nisem slišal, se pa strinjam, le ne vem, ali je to res tako zelo vezano na Maribor. Kakorkoli: tipičnega Mariborčana ocenjujem kot pridnega, delovnega človeka, ki se bo gnal, dokler ne pride do svojega cilja.«

Ponos na svojo identiteto: Mariborčani so zelo ponosni na svoje mesto in regijo ter močno poudarjajo svojo štajersko identiteto.

»To pa drži. Smo nori lokalpatrioti. Pa saj to je čisto simpatično. Spomnim se dajanja intervjujev na vrhuncu moje slave, ko seveda ni minil intervju, da se ne bi na nek način dotaknili Maribora. Takrat sem vehementno razlagal o Mariboru in kako zelo ponosen Mariborčan sem. Na neki prireditvi na Kongresnem trgu je kasneje do mene pristopila takrat županja Mestne občine Ljubljana Vika Potočnik in mi začela na veliko hvaliti Ljubljano, v kateri sem takrat nekaj let tudi sam živel zaradi študija. In še danes ne vem, ali je pristopila do mene, ker je prebrala kak intervju, ali je šlo zgolj za naključje.«

Nogometna strast: Mariborčani so znani po svoji strasti do nogometa, še posebej do lokalnega kluba NK Maribor, ki ima močno podporo navijačev.

»Nogometa ne spremljam, v tem športu se ne najdem, občudujem pa, kaj so iz njega naredili. V družini imamo po svakinjini strani Damirja Pekiča, nekoč izjemnega nogometaša, po njegovih stopinjah pa gresta tudi njegova in moja nečaka Aleksander in Kristjan. Vse, kar se aktualnega in pomembnega dogaja v nogometu, izvem od njiju ali plesalk in plesalcev v plesni šoli. Na splošno pa bi rekel, da tole z nogometno strastjo kar drži, ja — še celo tako, da se je treba pri vseh kreativah ali kakršnem koli vizualnem naslavljanju publike popolnoma izmikati zeleni barvi.«

Radi nazdravljajo: Stereotip je, da Mariborčani radi pijejo vino in pivo, kar je povezano z bogato vinogradniško tradicijo regije in številnimi pivnicami ter vinotekami v mestu.

»Mariborčan ve, kaj je dobra kapljica, ko jo okusi, in jo potem tudi večkrat znova poskusi, da se zares dodobra prepriča, hahaha. No, šalo na stran: ni kaj dodati, stereotip drži in želim si, da Maribor z okolico še naprej ostane prepoznano vinogradniško območje s številnimi ljubiteljskimi somelierji, hahaha.«

Rivalstvo z Ljubljano: Obstaja znano rivalstvo med Mariborom in Ljubljano, ki se kaže na različnih področjih, predvsem pa v športu in kulturnih razlikah.

»No, če smo že pri tem, se to rivalstvo (po)kaže tudi pri velikosti finančnega kolača, ki ga vlada vsakoletno namenja Ljubljani in tistega, ki ga namenja Mariboru. Tako da se absolutno strinjam, da to rivalstvo obstaja in ga po moje ne bo moč izkoreniniti. Sicer pa dokler je v dobrem duhu in ni preresno, ni z njim nič narobe.«