Vladimir Prebilič je slovenski politik, zgodovinar in obramboslovec. Od leta 2010 je župan občine Kočevje, kandidiral je na predsedniških volitvah, potegoval pa se bo za mesto poslanca v Evropskem parlamentu.
V pogovoru z Marjanom Doro je spregovoril o aktualnem političnem dogajanju v Sloveniji in na mednarodnem področju, o svojem edinstvenem priimku, o migracijah in o njegovem pogledu na prihodnost Evrope.
Korenine in odločitve: Povezovanje s Kočevjem
Prebilič poudarja, kako pomembno je ceniti svoje korenine in navezanost na kraj. Zgodovinsko gledano, sega njegova družina v Kočevsko regijo v 16. stoletju.
Te korenine so bile ključni dejavnik njegove odločitve, da se vrne in prispeva k razvoju svojega domačega kraja.
»Namreč, jaz sem rojen in vzgojen v Kočevju in domnevam, da tu podobno razmišljajo ljudje v Prekmurju. Namreč, ko si nekam umeščen in ko imaš korenine v nekem prostoru in moja družina, jaz sem se kot zgodovinar ljubiteljsko ukvarjal z našim družinskim drevesom, od kod prihajamo, pravzaprav moje ime, priimek.
Edini sem v Sloveniji s tem priimkom, to sem tudi ugotovil, samo še par nas je in z mano bo verjetno ta priimek tudi izginil. Namreč imam dve hčerki in ne vem, kako bo to šlo naprej v sodobnem svetu, ampak nič hudega.«
Vedno je čutil željo, da se vrne v Kočevje in prispeva k lokalni skupnosti. S svojo izobrazbo in znanjem je videl priložnost za izboljšanje razmer v svojem domačem kraju.
Vodenje občine: Izzivi in uspehi
Prebilič je župan občine Kočevje od leta 2010. V svojem mandatu je spoprijel z izzivi vodenja občine, med katerimi so bile različne naravne in gospodarske krize.
Njegove izkušnje iz študija obramboslovja so mu pomagale pri upravljanju s kriznimi situacijami, s katerimi se je soočal v lokalni skupnosti.
»Moram reči, da so mi izkušnje, ki sem jih dobil po študiju, recimo na področju upravljanja s krizami, tudi to je del enega koščka, ki ga sem absorbiral v času mojih študij, dobro prišel.
Namreč, žal smo imeli kar šest primerov raznih kriz na našem koncu, najprej se nam je zgodil en žledolom, to se boste verjetno spomnili, potem smo imeli vetrolom, potem smo imeli dva požara velika, potem pa še Melamin na povrh vsega.
Skratka, vse to so bile neke izkušnje, kjer se je to vedenje, ki je prihajalo bolj iz tega teoretičnega ozadja, prav prišlo na praktičnem primeru,« je dejal Prebilič.
Migracije in Evropska unija
Dotakne se tudi aktualnih vprašanj, kot so migracije in vloga Evropske unije. Poudarja pomen razvoja skupne politike Evropske unije glede migracij ter potrebo po enotnem pristopu in sodelovanju med državami članicami.
»Tukaj bi morala Evropska unija dejansko morala oblikovati neko skupno politiko glede tega, ker to vsaka država za sebe, to ne gre, ker se bomo med sabo skregali.
Torej, mi tukaj rabimo en konsenz in vsem tem ljudem, tako kot recimo Američani, pa jih nimam prav posebej rad, ker imajo še mnogo drugih lastnosti, ampak vendar, v tem kontekstu bi morali imeti neke registracijske centre, mogoče že pri njih, v domovinah in tako naprej.
Da bi tu ljudje stopili v evropski prostor, prostor Evropske unije na povsem legalen način, s potnimi listi in bi jih države sprejele, bi vedeli tudi nekaj o njih, kdo to so, od kod prihajajo, kaj znajo nenazadnje in kje lahko temu človeku konec koncev lahko najdemo tudi zaposlitev, nastanitev in vse ostalo,« je dodal Prebilič.
Vloga Evropske unije in držav članic pri ukrajinski krizi
Prebilič pojasni, da bi pogled na situacijo v Ukrajini bi bil lahko drugačen, če bi Evropska unija in posamezne države, kot sta Nemčija in Francija, igrale aktivnejšo vlogo.
Če bi Evropska unija in druge zahodne države pritisnile na ukrajinske oblasti, da bi implementirale določene politične spremembe, bi lahko preprečili Putinovo agresijo.
Trenutno stanje pa kaže na pomanjkanje skupnega pristopa in jasne politične strategije.
Napovedi in posledice dolgotrajnega konflikta
Ukrajina, kljub podpori Evropske unije, se sooča z izzivom dolgotrajnega konflikta, katerega izid je negotov. Mnogi strokovnjaki menijo, da Ukrajina ne more samostojno premagati Rusije v vojaškem spopadu.
Dolgotrajen konflikt bi osiromašil Ukrajino kot državo in bi lahko povzročil trajno izseljevanje prebivalstva. Poleg tega bi vojna negativno vplivala tudi na gospodarstvo Evropske unije, kar bi imelo dolgoročne posledice za stabilnost regije, je opozoril.
»To je ogromna država in jaz trdim, da mnogo ljudi, ki so zapustili Ukrajino, vprašanje, kdaj, če sploh se bo vrnila nazaj. In druga stvar, ki se mi zdi, da je zelo pomembna, tudi Evropska unija, ne oziraje se, kako močna, recimo gospodarsko je, vojaško ni, pa gospodarsko, jo bo to dejansko zelo izčrpavalo in bo ogromno breme tudi za naše gospodarstvo in seveda, ko mi zdaj moramo tekmovati na globalni sceni skupaj z ZDA in Kitajsko, to pomeni, da bomo mi seveda imeli določeno breme za vratom, ki nas bo pri tem razvoju omejevalo.
Pa da bom jasen. Absolutno si Ukrajina zasluži podporo, ampak kaj pričakujem od Evropske unije pa je, da namesto non stop govoriti o vojni moramo začeti govoriti o miru. Mi danes nič od tega ne govorimo,« je dejal Prebilič.
Slovenska osamosvojitev je lahko svetovni vzor
Kljub političnim izzivom in zunanjim pritiskom je ključnega pomena, da politični voditelji delujejo odgovorno in enotno. Zgodovinske izkušnje, kot je osamosvojitev Slovenije, ponujajo pomembne lekcije o potrebi po nacionalni enotnosti in sodelovanju med različnimi političnimi silami.
Predvsem pa je treba graditi na pozitivnih dosežkih preteklosti, kot je demokratična osamosvojitev, in se izogniti podžiganju notranjih delitev.
»Namesto, da bi bili ponosni, mi bi morali biti ponosni na našo osamosvojitev, pa dostikrat rečejo tudi ljudje, eh, desetdnevna vojna. Ne, ne, ne. Veste, desetdnevna vojna je vrhunska vojna. Zakaj? Veste, vojna, ki uniči vse, opustoši vse, razdeli narod in razdeli narod je slaba vojna.
Naša vojna ni bila nič od tega. Naša vojna je bila poštena vojna, pravična, ker se je borila samo za obrambo in ni nikogar napadala. To so take stvari, ki bi se jih danes morali pravzaprav učiti po celem svetu …
Ravno to bi prinesel zdaj rad nazaj. In že v predsedniški kampanji sem o tem govoril. A veste, predsednik mora biti res predsednik od vseh. Ne samo od nekoga. Tudi če se s kom ne strinja, se mora z njim pogovarjati. Nič hudega. Pa bomo naprej se pogovarjali,« je utemeljil Prebilič.
Dovolj je notranjega kreganja in iskanja notranjega sovražnika
Prebilič napoveduje svojo kandidaturo za evropskega poslanca, poudarjajoč potrebo po skupnih stališčih in sodelovanju v Evropski uniji, da se premagajo izzivi, s katerimi se sooča Evropa v današnjem času.
»Imam ene partnerje iz Japonske, sem jim rekel, mi smo dva milijona. So rekli, oprostite, kako? A to vi govorite o ulici ali kaj? - Ne, ne država. A državo imate tudi? Sem rekel, ja. Lepše države ni, jo imamo radi in ravno zaradi tega je zanjo treba tudi nekaj storiti.
Torej, ko se v takih velikih kontekstih pogovarjamo, lahko nastopamo z modrimi in dobrimi idejami, če združimo te sile.
In ja, te volitve v Evropski parlament bodo pomembne in posebne zaradi tega, ker če ne bomo s temi praksami notranjega dezintegriranja, notranjega kreganja, iskanja notranjega sovražnika končali, in začeli rajši iskati tisto, kar nas povezuje, potem je vaša napoved pravilna. Potem se nam lahko zgodi, da bo stvar šla dobesedno v franže,« je še dodal Prebilič.
Če želite izvedeti, kaj Prebilič meni o ponovni uvedbi vojaškega roka, kako gleda na Janeza Janšo, zakaj nima sivih las ter kateri je po njegovem mnenju bil najboljši slovenski predsednik, si oglejte celoten pogovor.
