Brez priprav nikar na motor.
Policisti Policijske uprave Maribor motoriste ob začetku sezone opozarjajo, naj bodo še posebej pri prvih kilometrih vožnje izjemno previdni.
Spomladi je namreč asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, na vozišču je lahko veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa.
Motoristi naj se zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še niso tako dobre kot ob koncu prejšnje sezone. Preden se odpravijo od doma, naj ne pozabijo tudi na tehnično pripravo in pregled motorja ter seveda ustrezno zaščitno opremo, so povedali danes na poligonu avtocestne baze v Zgornji Hajdini.
Vse motoriste vabijo, da se ob začetku sezone udeležijo delavnic in se ustrezno pripravijo na varno vožnjo z motorjem. Prvi tak dogodek bo že ta vikend v Mariboru.
Pripravljajo se tudi policisti, reševalci na motorjih in vojaki
Tudi mariborski policisti - motoristi se na motoristično sezono pripravljajo. Danes so tako, v družbi kolegov reševalcev na motorju in vojakov, pilili še zadnje zavoje.
»Zavedati se moramo, da so vožnje, zlasti v intervencijskih situacijah, lahko zelo zahtevne, zato tudi izkušeni motoristi redno treniramo, saj vaja dela mojstra. Pomembno je, da se vsak posameznik zaveda, da je to osnova za večjo varnost, saj si vsi prizadevamo za cilj nič smrtnih žrtev in nič hudih telesnih poškodb.
Vsak trening in vsaka izkušnja predstavljata dodano vrednost za motorista, zato je bolje morebitne napake narediti na poligonu kot na cesti, kjer napake niso odpuščene. Ključno je, da vozimo z prilagojeno hitrostjo, predvidevamo in preprečujemo kritične situacije.
Ob tem apeliramo na vse udeležence v prometu, da se izogibajo motečim dejavnikom, kot so uporaba mobilnega telefona ali pisanje sporočil med vožnjo, saj ti bistveno zmanjšujejo pozornost,« je povedal Borut Drevenšek, policist-motorist inštruktor na Policijski postaji Maribor.
Tudi zaščitna oprema je pomembna
Boštjan Polenčič, reševalec na motorju Zdravstvenega doma Maribor: »Nikoli ne vemo, kaj nas čaka na cesti, saj je ta zelo nepredvidljiva, zato je osveževanje znanja zelo pomembno. Le tako bomo v morebitnih kritičnih situacijah lažje zaščitili sebe, druge udeležence in tudi vozilo. Kljub poudarjeni vidnosti se še vedno dogaja, da so motoristi pogosto spregledani, obenem pa moramo priznati, da smo tudi sami pogosto povzročitelji prometnih nesreč.«
Poudaril je še pomen nošenja zaščitne opreme.
»Ko je voznik v avtošoli, mora nositi vso opremo: čelado, zaščitno jakno, zaščitne hlače, rokavice in škornje. Ko opravite vozniški izpit, vas zakon obvezuje le k nošenju čelade, vse ostalo pa je vaša odločitev. Če ste prepričani, da nikoli ne boste padli, se lahko vozite tudi v kratkih hlačah in majici, vendar so v prometu tudi drugi udeleženci, ki vas lahko spregledajo ali vam zaprejo pot. Ob padcu so posledice bistveno hujše in bolj boleče kot v osebnem avtomobilu.«
Kaj kažejo statistični podatki?
V letu 2025 je bilo stanje prometne varnosti na območju Policijske uprave Maribor ugodnejše.
Obravnavali so 3652 (3.631) ali en odstotek več prometnih nesreč, od tega devet (12) prometnih nesreč s smrtnim izidom, 124 (113) ali deset odstotkov več prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami, 809 (843) ali štiri odstotke manj prometnih nesreč z lahkimi telesnimi poškodbami in 2710 (2663) ali dva odstotka več prometnih nesreč z materialno škodo.
V teh prometnih nesrečah je devet (13) udeležencev umrlo, 131 (120) ali devet odstotkov več se je hudo telesno poškodovalo in 1017 (1085) ali šest odstotkov manj lahko telesno poškodovalo.
Nekoliko boljša je bila tudi prometna varnost voznikov motornih koles in mopedov v letu 2025. Odražala se je v nekoliko manjšem številu vseh prometnih nesreč, manjšem številu mrtvih, žal pa je bilo več hudo telesno poškodovanih. V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 90 motoristov (lani 97), en je izgubil življenje (štirje lani), 21 je bilo hudo poškodovanih (lani 16) in 44 lažje (lani 56).
Najpogostejša vzroka prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil sta bila neprilagojena hitrost in neupoštevanje prednosti, sledi pa nepravilna stran/smer vožnje.
Vozniki enoslednih motornih vozil so pogosti povzročitelji prometnih nesreč, v katerih so udeleženi.
