Veliki sodni preobrat: Trojnemu morilcu Drevenšku izrečena dosmrtna kazen, kaj se je spremenilo?

Spomnimo. Na prvem sojenju je bil Silvo Drevenšek že obsojen na dosmrtno zaporno kazen, a je zaradi procesne napake višje sodišče odločitev razveljavilo in prvostopenjskemu sodišču naložilo ponovno sojenje pred novim senatom. 

Na drugem sojenju je Drevenška zaradi treh kaznivih dejanj umora, zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja doletela 30-letna zaporna kazen.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zdaj obtožencu za vsako kaznivo dejanje umora kazen zvišalo na trideset let zapora ter mu izreklo enotno kazen dosmrtnega zapora. 

Kot so sporočili, z odločitvijo za takšno kazen vrhovno sodišče »skrbi predvsem za varovanje temeljnih vrednot in načel pravnega reda, zlasti pravice do življenja, ki spada v sklop hierarhično najvišjih ustavnih pravic in bi jo morali spoštovati vsi posamezniki.«

O zadevi je najprej odločalo Okrožno sodišče na Ptuju, ki je obtoženega spoznalo za krivega, da je konec decembra 2020 v Gerečji vasi s kuhinjskim nožem v njuni hiši na zahrbten način, iz koristoljubja in drugih nizkotnih nagibov umoril bivšo zunajzakonsko partnerko. 

Zatem je v bližnji hiši na grozovit način in iz drugih nizkotnih nagibov pred očmi svojega še predšolskega sina z istim nožem umoril tudi starša bivše zunajzakonske partnerke. 

Izrečena mu je bila enotna kazen 30 let zapora, ki jo je potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru.

Vrhovno sodišče izreklo enotno kazen dosmrtnega zapora

Zoper sodbo, s katero je bila izrečena ali potrjena kazen dosmrtnega zapora ali zapora v dolžini 30 let, je dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. 

Senat Vrhovnega sodišča, ki je odločal o zadevi, je pritožbi obtoženčevega zagovornika in državne tožilke obravnaval na seji 28. februarja ter ugodil pritožbi državne tožilke, obtožencu pa izrekel enotno kazen dosmrtnega zapora. 

Pri tej odločitvi je senat upošteval izjemno vztrajnost, odločnost, visoko motiviranost in brutalnost obtoženca pri izvršitvi kaznivih dejanj. 

Upošteval je tudi njegovo neprimerno in neprilagojeno vedenje ter akutno zlorabo alkohola v obdobju pred izvršitvijo kaznivih dejanj, prav tako pa tudi dejstvo, da je obtoženec dejanja načrtoval in oškodovancem grozil, da ni pokazal obžalovanja in da je sposoben dejanje ponoviti.

Upoštevali travmatiziranost družinskih članov, zlasti obtoženčevega sina

Kot pomembno obteževalno okoliščino je senat Vrhovnega sodišča upošteval tudi hudo travmatiziranost družinskih članov, še zlasti obtoženčevega sina, ki je bil navzoč pri umoru starih staršev in je zaradi obtoženčevih ravnanj ostal trajno prikrajšan za odraščanje z mamo. 

Prav tako je senat upošteval hude posledice za sina oškodovancev, ki je ostal brez obeh staršev in edine sestre.

»Pri izreku enotne kazni se odražata narava in teža vseh kaznivih dejanj, upoštevana pa je tudi zahteva po ustreznem kazenskopravnem odzivu države na kršitve temeljnih človekovih pravic posameznikov, kar vključuje tudi kaznovanje storilca, ki mora biti v ustreznem sorazmerju z naravo in težo izvršenih kaznivih dejanj,« so sporočili iz Vrhovnega sodišča: »Hkrati se z izrečeno enotno kaznijo zasleduje tudi cilj specialne in generalne prevencije glede nedopustnosti tovrstnih kaznivih dejanj.«

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v tej zadevi odločalo v senatu, ki so ga sestavljali vrhovne sodnice in sodnik Mitja Kozamernik kot predsednik ter Maja Baškovič, Aleksandra Hočevar Vinski, Tatjana Steinman in Marjeta Švab Širok kot članice.