V Domu Danice Vogrinec Maribor je začel delovati Alzheimer center Danica.
V Domu Danice Vogrinec bodo ob sredah popoldne nudili informacije, svetovanje in osnovno psihodiagnostiko, potekale pa bodo tudi skupine za pomoč svojcem bolnikov. Mnogi se sprašujejo, ali so spremembe, ki jih opažajo pri svojem svojcu, znak demence, pa tudi to, kam se obrniti po pomoč in informacije ter kako naprej.
Trije dementni od štirih brez diagnoze demence
Odslej bo osnovne informacije nudil Alzheimer center Danica, in sicer vsako sredo med 16. in 18. uro. Svetovalna pisarna bo delovala v prostorih enote Tabor v Veselovi ulici 3.
Naša delovna terapevtka Aleksandra Gjura in psiholog Drago Perger, ki sta opravila vrsto izobraževanj in imata veliko znanja o tem, bosta opravljala osnovno postdiagnostiko, v nekaterih primerih bo mogoč tudi stik s psihiatrinjo Jožico Gamse, ki obiskuje naše stanovalce, nudila bo informacije o potrebnih postopkih za obolelega svojca," za Večer pojasnjuje strokovna vodja Doma Danice Vogrinec Vesna Šiplič Horvat.
S tem programom želijo ozaveščati in pripomoči, da bi ljudje čim hitreje šli k zdravniku. Trije dementni od štirih namreč naj ne bi imeli postavljene diagnoze demence.
"Ljudje imajo premalo informacij, zato ne morejo že v začetni fazi prepoznati simptomov, da bi jim lahko hitro postavili diagnozo in predpisali ustrezna zdravila. Ve se, da ta pomagajo v začetku bolezni in omilijo oziroma zavrejo njeno napredovanje," pravi Šiplič Horvatova.
Kdo je gospod Alzheimer?
Aloysius Alzheimer je bil nemški psihiater in nevropatolog, ki je pri opazovanju možganov 51-letne bolnice leta 1907 opisal prvi primer Alzheimerjeve bolezni. Gre za kronično progresivno nevrodegenerativno bolezen, ki nastane zaradi upada števila nevronov in povezave med njimi ter spada med najpogostejše oblike demence. Nekateri posamezniki z Alzheimerjevo boleznijo imajo težave z govorom, razumevanjem tako pisane kot govorjene besede, prepoznavanjem določenih predmetov in zdravo presojo.
Bolniki z demenco ne pozabijo le, kje so ključi, ampak zakaj se ključi sploh uporabljajo. Ob že napredovalnih oblikah bolezni imajo bolniki težave z opravljanjem popolnoma preprostih vsakodnevnih aktivnosti, nemalokrat pa sploh ne vedo, kje so in kam gredo.
Na grškem otoku Ikarija bolezni demenc skorajda ne poznajo. Drugačna zgodba je v ZDA, kjer samo za Alzheimerjevo boleznijo trpi 5,4 milijona ljudi. V Sloveniji je takšnih bolnikov okoli 10.000.
Alzheimerjeva bolezen ne okvari le spomina
Pri tej bolezni se degenerativne spremembe najprej začnejo v področjih, ki so pomembne za nastanek dolgotrajnega spomina, zato so prvi znaki bolezni pozabljivost, neurejenost, nemirnost in motnje v presoji.
Pri razviti bolezni so značilni znaki izguba spomina na sveže dogodke, dezorientiranost v času in prostoru, nesposobnost skrbeti zase (odpovejo celo nekatere mišice) in v zadnji fazi globalni upad spoznavnih funkcij.
Vzrokov za Alzheimerjevo bolezen je sicer več, genetski faktorji pa so ključnega pomena, pri čemer gre za mutacije genov in to že v zgodnji življenjski dobi. Čeprav so faktorji, ki povečujejo tveganje za Alzheimerjevo bolezen, visok krvni tlak in holesterol, kajenje, previsoka teža ter sladkorna bolezen, so na drugi strani preventivni faktorji - družbene dejavnosti, miselna stimulacija, zdrava prehrana, dvojezičnost in celo igranje katerega koli inštrumenta.
