V Svetem Juriju pod Ščavnico so danes slovesno počastili 100-letnico majniške deklaracije.
V Svetem Juriju ob Ščavnici so danes s slovesnostjo počastili 100-letnico majniške deklaracije. Prireditev, ki so jo pripravli občina, župnija in kulturno društvo Sveti Jurij ob Ščavnici, se je pričela s spominsko mašo, ki jo je daroval kardinal Franc Rode. Nato je na ploščadi pred cerkvijo sv. Jurija potekala osrednja slovesnost, na kateri so spregovorili župan Miroslav Petrovič, rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar in pa predsednik republike Borut Pahor. V slavnostnem govoru pod mogočnimi zidovi cerkve svetega Jurija je predsednik Pahor majhniško deklaracijo označil za izraz hotenja, da smo Slovenci eno.
»Z majniško deklaracijo in široko podporo, ki jo je imela med ljudmi, smo Slovenci nehali biti objekt zgodovine in smo na glas izrazili svojo voljo in svoje želje,« je dejal predsednik republike.
Korošcu se pokloni tudi kardinal Rode
Antonu Korošcu – človeku, ki je majniško deklaracijo pred stotimi leti prebral v dunajskem parlamentu, se je poklonil tudi cerkveni vrh s kardinalom Rodetom na čelu. V tej luči so v Koroščevi rojstni hiši odprli spominsko sobo.
Kot je opozoril njegov rojak, bi bila brez majniške deklaracije in Korošca Slovenija povsem drugačna.
»Ta deklaracija je združila slovenski narod, deklaracijsko gibanje je bilo tudi nekakšen zagon Maistrove vojske, da se je ta severna meja ohranila na naši narodnostni meji, ker drugače bi bila meja veliko južneje, na reki Dravi, kar pomeni, da niti Prekmurja ne bi mogli priključiti Sloveniji,« je dejal župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici.
Bi Slovenci potrebovali še eno majniško deklaracijo?
Tako župan Petrovič, kot rektor mariborske univerze Igor Tičar, sta se ob tem na odru spraševala, ali ne bi Slovenija znova potrebovala majniške deklaracije. A Pahor odgovarja, da ne živimo v tako prelomnih časih.
»Slovenci imamo svojo državo, ne brez težav, ne brez stisk, ne brez napak - vendar jo imamo in smo gospodarji lastnih odločitev,« je povedal.
Zato bi si po mnenju številnih Korošec v Sloveniji zaslužil še kaj več, kot le spomine v domači občini.
