Ta veseli dan kulture v mestu ob Dravi, kaj vse se bo dogajalo?

Na Ta veseli dan, kot so poimenovali rojstni dan pesnika Franceta Prešerna 3. decembra, bo kultura tudi letos odprla svoja vrata. Trenutno je prijavljenih preko 200 dogodkov po državi, od vodenih ogledov do filmskih projekcij in pogovorov. 

Upravni odbor Prešernovega sklada bo razkril tudi imena Prešernovih nagrajencev.

Izpostavimo nekaj dogodkov v Mariboru. V Pokrajinskem arhivu Maribor bo potekal pogovor ob 400-letnici cehovskega reda mariborskih mlinarjev. Dan odprtih vrat in številne dejavnosti pripravljajo v galeriji Društva likovnih umetnikov na Židovskem trgu, tam bodo odprti tudi v tamkajšnji Ulični galeriji. 

V Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor bo knjigo predstavil Matevž Lenarčič, Anja Zag Golob bo v Grajski kavarni z branjem svojih del povabila vse, ki so naklonjeni slovenski poeziji, da poprimejo za mikrofon.

Na ogled prostorov in zbirk vabi tudi Pokrajinski muzej, ki je odprl občasno razstavo slikarskih del Eduarda Linda, portretista nemškega rodu, ki je v drugi polovici 19. stoletja deloval v Mariboru. Skozi njegova dela so predstavljeni takratni cerkveni dostojanstveniki, župani, zaslužni meščani in drugi premožnejši prebivalci mesta.

Sinagoga,  Umetnostna galerija, Lutkovni muzej Maribor in Slovensko narodno gledališče prav tako odpirajo vrata za obiskovalce, ogledali si boste lahko njihove prostore, način dela, zaodrje in podobno. Medse vabi tudi Muzej najstarejše trte na svetu.

Že 24 let 

Dnevi odprtih vrat slovenske kulture, imenovani Ta veseli dan kulture, na pobudo ministrstva za kulturo potekajo že vse od leta 2000, ko je bila 200. obletnica rojstva pesnika Franceta Prešerna. 

Namen Ta veselega dne kulture je dodatno spodbuditi ljudi za obiske kulturnih ustanov. Obenem je cilj dneva tudi slavljenje kulture na Prešernov rojstni dan. Osrednji slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, je namreč 8. februarja, na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika.

France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Umrl je 8. februarja 1849 v Kranju, kjer je v Prešernovem gaju tudi pokopan. Zdravljico, katere 7. kitica je slovenska himna, je napisal leta 1844.

Leta 1847 je v Poezijah izdal svoje najboljše pesmi. Njegove najbolj znane pesmi so poleg Zdravljice med drugim še Povodni mož, Lenora, Ljubezenski soneti, Zabavljivi soneti, Gazele, Sonetni venec, Slovo od mladosti, K slovesu, Turjaška Rozamunda, Nezakonska mati, Krst pri Savici in Neiztrohnjeno srce.