V Mariboru vikend posvečen ustvarjalnosti, zgodovini, šansonom in vinu

Z včerajšnjim dnevom so Živa dvorišča v sklopu Festivala Lent pričela podaljšan vikend, ki obljublja obujanje spominov, umetniška ustvarjanja, raziskovanja, igre in radoživosti, s katerimi Mariborčane pripravljajo na festivalsko vročico. S pestrim programom, ki vabi vse do nedelje, vabijo na pota odkrivanja pestrosti, raznolikosti in čarobnosti mestnega jedra ter njegovega značaja.

Likovna šola ArtDidakta je z ogledom razstave ponudila drobec ustvarjanja iz preteklega desetletja obstoja šole ter spodbudila opazovalce, da tudi sami poprimejo za čopič. 

Medtem ko so se lahko tisti ta žejni udeležili ponovne Pajzl ture po mestu, ki je potekala pod vodstvom Simona Cigule, pa je Pokrajinski arhiv povabil Mariborčane, da odpihnejo prah s fotografskih albumov in pomagajo oživeti skoraj že pozabljene zgodbe o mestu.

Prava štajerska čaga

Vetrinjski dvor pa so popoldan napolnili vsi, ki so si poželeli prave Štajerske čage. Ta je bila organizirana ob prvem letu sedaj že vsem poznanega Štajerskega arga, ki je v letu dni na Instagramu dosegel več kot 20.000 sledilcev.

Obiskovalci so si lahko ogledali film Kleščar, prisluhnili koncertu mariborskih skupin Alo!Stari in Last Dropout ter ritmom DJ Killyja.

Ob 19. uri pa se je s projekcijo filma Skrivnost gradu na Mariborski Piramidi ponovno odprlo goreče vprašanje o stanju mariborskega griča.

Ustvarjanje s steklom, plesna predstava in debata o medsosedskih odnosih

Sobotno dopoldne je bilo namenjeno Mzltisenzoričnemu sprehodu, saj je bilo mestno jedro moč občutiti z našimi čuti, v Pokrajinskem muzeju pa so odprli debato o sobivanju. Mariborčani bodo lahko ob 17. uri poiskali svoj umetniški izraz na steklarski delavnici ene najobetavnejših mladih oblikovalk stekla na svetu Zale Zagoršek. Steklo bodo oblikovali na plemenu, ob tem pa talili in preoblikovali tudi borosilikatne steklene paličice, ki jih bodo nato z virom svetlobe umestili v obstoječe steklene objekte in tako pričarali igro senc.

Živa dvorišča izpostavljajo predvsem Kap, dražbo v obliki plesne predstave, ki se bo ob 18. uri odvijala v Vetrinjskem dvoru. Tina Dobaj, Urban Kmet in Samo Pečar so plesno predstavo Kapital skupaj z Andrejem Hajdinjakom in Majo Rijavec ustvarili pred desetimi leti, sedaj pa bodo na dražbi zmešali elemente predstave, da ustvarijo novo plesno predstavo Kap, ki bo podlaga dražbi. 

»Vabljeni, da prinesete svoje bitje, predmete, pojme, gibe, odnose, ki so se nabirala okoli vas zadnjih deset let in ki bi jih z veseljem zamenjali na dražbi, ki bo potekala v obliki plesne predstave. Valuto bomo določili na sami dražbi, vi samo prinesite sebe in nekaj, kar boste dali na dražbo. Izkupiček bomo namenili novim predstavam, novim odnosom in boljšemu življenju.«

Zvečer pa si bo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor moč ogledati dva dokumentarna filma mlajšega predstavnika mariborske filmske scene: Franček in Otilija ter Konec.

Nedelja posvečena poeziji, vinu in šansonom

Vikend na Živih dvoriščih se bo zaključil še z Rajzefirbčnim sprehodom, kjer bo mogoče z vizualnim umetnikom Matejem Modrinjakom spoznavati klasično fotografijo, ali pa se udeležiti delavnice Zemlje(s)tvori, kjer se bo pod vodstvom Milana Ketisa ustvarjalo iz ilovice. Ogledati si moč tudi od petka zbrane spomine prebivalcev Maribora, ki bodo postavljeni na ogled v Pokrajinskem muzeju.

Če pa sta vam ljubša glasba in vino, boste lahko razvajali ušesa in brbončice ob šansonih Matica in Metke, ki sta sicer člana skupine Strici iz ozadja. Predstavila bosta svoje interpretacije bolj ali manj znanih pesmi, od starih klasik do tistih bolj modernih, od standardov, ki jih poznamo vsi, pa vse do manj znanih, alternativnih kreacij.  

Ob šansonih pa ne moremo mimo poezije, ko bosta mlad glasbeno-pesniški duo premierno nastopila in tako predstavila širok nabor pesmi različnih glasbenih zvrsti. Tom pa bo ob Erikovi kitarski spremljavi recititral tudi avtorsko poezijo iz pesniške zbirke Točka preloma, ki je letos izšla pri Literarni hiši Maribor. Tematsko se ukvarjata predvsem s skritimi prostori, ki jih ljudje nosimo v sebi, tako v ospredje postavljata subtilno moč neizrečenega.  

Še zadnjič pa se bomo lahko tudi udobno namestili in spoznavali mariborsko zgodovino s pomočjo filma Fabrika Maribora.