V Mariboru so danes razglasili prejemnike dveh Glazerjevih listin, enega Glazerjevega priznanja in Glazerjeve nagrade.
Mestna občina Maribor tradicionalno, že od leta 1987, podeljuje Glazerjeve nagrade in listine. Gre za priznanja za življenjsko delo in za posamične vrhunske dosežke na področju kulture.
Tokratna prejemnika Glazerjevih listin sta Jure Ivanušič in Tomo Podstenšek, Glazerjevo priznanje prejme Katarina Klančnik Kocutar, Glazerjevo nagrado pa Maja Godina Golija.
Glazerjeva nagrada
Glazerjevo nagrado za poglobljeno delo na področju urbane etnologije in za prispevek k poznavanju in razumevanju kulturne dediščine Maribora prejme redna profesorica in znanstvena svetnica Maja Godina Golija.
»Maja Godina Golija je z dolgoletnimi raziskavami Maribora na širokem polju od znanstvenih do aplikativnih vzbudila zanimanje najširšega kroga Mariborčanov za dotlej manj znane, tudi povsem vsakdanje plasti preteklosti urbanega okolja,« je izbor pojasnil Rene Maurin, predsednik odbora za podelitev Glazerjevih nagrad.
Dodal je, da so njene objave spodbudile tudi vrsto nadaljnjih raziskav, ki so pripeljale do tega, da Maribor danes velja za etnološko najbolj raziskano slovensko urbano okolje.
Skoraj vsak etnološki pa tudi splošni zgodovinski vpogled v mestno preteklost, ne glede na izvor raziskovalca, se opira na katero od njenih besedil, enako pa velja tudi za večino aplikativnih interpretacij dediščine v mariborskem turizmu, gostinstvu, urejanju mesta in še kje.
»Njena vpetost v mednarodne etnološke organizacije in projekte ter študijska izpopolnjevanja in gostovanja v tujini so Maribor in njegov vsakdanjik ponesla tudi v tuje znanstvene revije, predavalnice, na konference in v strokovne razprave širom po Evropi.«
Pomembno je tudi njeno mentorsko delo v različnih izobraževalnih procesih, v katete je vpeta, pogosto je namreč mentorica študentom dodiplomskega, magistrskega in doktorskega študija.
Glazerjeve listine
Glazerjevo listino za album Brezmejna ter za druge odlične dosežke v letih 2024 in 2025 prejme gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, skladatelj, šansonjer, scenarist, prevajalec in avtor glasbeno-gledaliških projektov Jure Ivanušič.
V letih 2024 in 2025 je Jure Ivanušič po pojasnilih odbora ustvaril izjemno celovit in umetniško zrel opus, ki po obsegu, kakovosti in vplivu predstavlja enega najvidnejših prispevkov k slovenski glasbeni in glasbeno-gledališki umetnosti tega obdobja.
Med osrednje glasbene dosežke obravnavanega obdobja sodi izid albuma Brezmejna, avtorskega šansonjerskega dela za simfonični orkester, bend in solista, ki je bil izdan v sodelovanju s Simfoniki RTV Slovenija in bendom NORDunk.
»Album predstavlja vrhunec Ivanušičevega večdesetletnega ustvarjanja na področju slovenskega šansona,« je pojasnil Aleš Maver, član odbora za podelitev Glazerjevih nagrad.
Umetniško delovanje Ivanušiča po oceni strokovne komisije za glasbeno umetnost organsko povezuje glasbo, gledališče, literaturo in interpretacijo ter pomembno prispeva k prepoznavnosti slovenske glasbene umetnosti doma in v mednarodnem prostoru.
Glazerjevo listino za roman z naslovom Malo drugače in za zbirko kratkih zgodb z naslovom Sprehod z neznanko dobi pisatelj, prevajalec in urednik Tomo Podstenšek.
»Roman Malo drugače je večplastna in zelo samosvoja knjiga, ki na nekaj majn kot 300 straneh ponuja mrežo različnih pripovednih svetov in prepričljivo izrisanih junakov in anti junakov.
V zbirki kratkih zgodb Sprehod z neznanko, ki je izšla leta 2024, je nanizanih 27 kratkih zgodb, polnih nepričakovanih obratov in pomenljivih koncev.
Pisatelj v knjigi ostaja opazovalec in se izogiba etičnim sodbam, s čimer omogoča prostor za miselni angažma, bralca ali bralke,« je pojasnil Dejan Pušenjak, član odbora za podelitev Glazerjevih nagrad.
Po oceni strokovne komisije za književnost se Tomo Podstenšek ponaša z uspelim, idejno sklenjenim in plodovitim opusom, pronicljivo osredinjenim na majhna in vsakdanja, a v svojem jedru pogosto prelomna posameznikova doživetja ali dejanja.
Glazerjevo priznanje
Glazerjevo priznanje dobi ena osrednjih osebnosti slovenskega lutkovnega gledališča in kulturnega prostora mesta Maribor Katarina Klančnik Kocutar.
Kot direktorica Lutkovnega gledališča Maribor je v več mandatih vodila zavod v zahtevnih razmerah, zaznamovanih s finančno in kadrovsko podhranjenostjo, pandemijo covida-19 ter številnimi sistemskimi izzivi na področju kulture.
»Kljub temu ji je uspelo ohraniti in nadgraditi visok umetniški standard produkcije ter utrditi LGM kot pomembno nacionalno in mednarodno središče lutkovne umetnosti,« je pojasnila Zora A. Jurič, namestnica predsednika odbora za podelitev Glazerjevih nagrad.
Učinki njenega delovanja po oceni strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti trajno presegajo posamezne projekte in mandate ter odločilno zaznamujejo ne samo področje lutkarstva, temveč celotno kulturno podobo Maribora in slovenski kulturni prostor.
