Čeprav je brez nog in popolnoma odvisen od žene, Mariborčan že več let zaman prosi za osebno asistenco

65-letni Mariborčan Branko Štelcer je tipičen primer, kako država pusti človeka na cedilu. Veteran vojne za Slovenijo je po 40-letih dela priklenjen na posteljo.

Sladkorna bolezen mu je v šestih letih vzela obe nogi, odpovedujejo mu ledvice, oslabel mu je vid. A ker lahko še zmeraj sam je in pije, do osebne asistence ni upravičen.

»Kdo bo mi pa skuhal, kdo bo mi pa nosil, kdo mi bo zdravila dal, to pa njih ne zanima.

Kdo bo me previl, kdo me bo urejal. 24 ur dobesedno, saj žena ne more nikamor,« razlaga invalid Štelcer.

Odvisen od žene

Odobritev vsaj 30-urne osebne asistence tedensko so mu zavrnili že dvakrat. Popolnoma je odvisen od žene, s katero sta pravi, prej, živela lepo življenje.

»Vedno to odklonilno dobimo, ne. Pa je on nervozen, pa sem jaz nervozna,« pravi žena Katarina Štelcer, in dodaja, da je razočarana nad sistemom.

Komisija Inštituta za socialno varstvo mu je osebno asistenco v zadnjih petih letih odrekla dvakrat. Pravico do pomoči, pravi, je že zdavnaj izgubil, tako kot upanje, da bi mu še karkoli pripadalo.

»Samo sem dobil invalidnino, tisto, kar mi res pripada, kaj mi ne morejo zavrniti pa postrežnino. Drugo pa sem dobil vse odbito - vse,« pravi Štelcer.

Odločitev na podlagi strokovnega mnenja

Zavrnjena je bila tudi zadnja prošnja za višjo postrežnino. Trenutno prejema 180 evrov mesečno. Kaj si lahko obeta iz pravic dolgotrajne oskrbe?

»Nič. Dobesedno nič. Država je ta denar, ki ga je nam pobrala - veste, to so enormni denarji, je ta denar že tak zapravila,« razlaga Štelcer.

Na ministrstvu so z njegovim predlogom sicer seznanjeni, odločitev o upravičenosti do storitev osebne asistence pa, da je podano na podlagi strokovnega mnenja inštituta za socialno varstvo.

Ravno med našim obiskom je prejel klic iz centra za socialno delo - za nov termin obiska, na katerem bi preverili njegovo zdravstveno stanje.

Ni edini

V borbi za pravice iz socialnega varstva pa ni le on. Osebno asistenco so zavrnili tudi mlademu dekletu z Downovim sindromom in duševno motnjo.

»Niti ni za pričakovati nikakršnega izboljšanja. Kvečjemu se lahko čez leta še dodatne težave pojavijo, glede na to, da je imela prvotno dodeljenih 40 ur ni sprejemljivo, ne vem, kako so zdaj ocenili, da osebne asistence ne potrebuje oziroma ni upravičena do nje,« pa razlaga Nataša Karneža, Zavod za izvajanje osebne asistence Lanin svet.

Sogovorniki se strinjajo, da sta ministrstvi Luke Mesca in Simona Maljevca izgubili kompas.

»Lepo prosim, pa dajte urediti. Ne obljubljajte, no. Dajte urediti, nič ne obljubljajte, samo uredite,« jasno poudarja Štelcer.