Maribor bo eno od treh mest, kjer naj bi v prihodnjih letih stala sežigalnica za komunalne odpadke. Vlada je sprejela uredbo, ki odpira pot podelitvi koncesij za izgradnjo, mariborska občina pa se na projekt že intenzivno pripravlja.
Ravnanje z odpadki je že dolga leta eden večjih sistemskih izzivov Slovenije. Država vsako leto v tujino izvozi več kot tri četrtine vseh komunalnih odpadkov, kar predstavlja tako okoljsko kot finančno breme.
Zdaj pa je vlada vendarle naredila ključen korak v smeri dolgoročne rešitve. Sprejela je uredbo o opravljanju obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki predvideva do tri sežigalnice v Sloveniji, vključno z novo sežigalnico v Mariboru.
Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov predvideva podelitev do treh koncesij za 30 let za obrate, ki bi sprejemali odpadke iz centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki z določenih območij države ter s sežigom proizvajali toploto za daljinsko ogrevanje in hkrati predvidoma tudi elektriko.
»Gre za zelo pomemben korak v smeri urejanja področja, kjer je v Sloveniji že nekaj let oziroma desetletij velik sistemski manko. Trenutno izvažamo več kot 75 odstotkov naše letne količine odpadkov, kar pomeni, da smo popolnoma odvisni od tujih obratov,« je v izjavi za medije danes v Ljubljani dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Tri sežigalnice za skupno do 220 tisoč ton odpadkov
Cena odvoza v tujino se viša, poleg tega so zmogljivosti v bližnjih državah omejene oziroma se krčijo, kar pomeni, da se odpadki odvažajo v bolj oddaljene države, kot sta Danska in Nizozemska, kar zaradi prevoza pomeni dodatno obremenjevanje okolja.
Zastoji pri prevzemanju odpadkov v tujini povzročajo kopičenje odpadkov v Sloveniji, kar povečuje tveganje med drugim za požare, je opozoril minister Kumer.
Ena od treh koncesij bo podeljena za obstoječi obrat v Celju, ki ima novo dovoljenje za sežig do 40.000 ton odpadkov letno. Ostala dva bi lahko bila glede na potrebe pokrivanja določenega območja države in pogoja, da je proizvedena toplota porabljena za daljinsko ogrevanje, v Ljubljani za zahodni del in v Mariboru za vzhodni del države.
Trije obrati bi lahko po pogojih gospodarske javne službe termično obdelali 140.000 ton, skupno pa do 220.000 ton komunalnih odpadkov, nastalih v Sloveniji.
Skupna količina za obrat v Celju je 40.000 ton, za obrat v Ljubljani 130.000 ton in za obrat v Mariboru 50.000 ton. Kakšen bo v okviru tega delež odpadkov, obdelanih po pogojih gospodarske javne službe, v posameznem obratu, še ni določeno.
Bo prišlo do nižjih cen položnic?
Ceno storitev gospodarske javne službe bo določila vlada za triletno obdobje, pri čemer bo glede na metodologijo v uredbi upoštevala med drugim upravičene stroške glede na količino prevzetih odpadkov.
Ministrstvo pričakuje, da bodo na položnicah ljudi cene za prevzemanje odpadkov nižje, prav tako bi se lahko znižala cena daljinskega ogrevanja.
Skupno do 80.000 ton zbranih odpadkov (omenjena razlika med 140.000 in 220.000 ton) bi lahko obrati v primeru prostih zmogljivosti uporabili za izvajanje t. i. posebnih storitev. To so med drugim sežig kosovnih odpadkov ter odpadkov iz papirja in kartona, plastike, lesa in tekstila.
Nova obrata naj bi začela delovati najpozneje v sedmih letih
Natančne lokacije novih obratov niso opredeljene. Različne možnosti se bodo tehtale v okviru postopkov umeščanja v prostor, ki med drugim zajemajo tudi presojo vplivov na okolje. Minister poudarja, da so okoljski pogoji skladno z evropskimi pravili zelo strogi. Uredba določa, da bodo morale biti uporabljene najboljše razpoložljive tehnologije.
Javni razpis za izbiro koncesionarjev bo mednaroden, na ministrstvu ciljajo na to, da bi bil objavljen do poletja. V idealnem primeru, na primer brez pritožb, bi lahko koncesijske pogodbe podpisali v začetku leta 2026. Nova obrata naj bi bila glede na uredbo postavljena in tudi priključena na daljinsko ogrevanje najpozneje v sedmih letih.
Finančnega okvira, razen omenjene določitve cen za kritje stroškov gospodarske javne službe, uredba ne določa; šlo bo za investicije občin, ni pa izključeno morebitno sofinanciranje države.
Arsenovič pozdravil sprejem uredbe
Mestni občini Ljubljana in Maribor sta že izrazili interes za postavitev naprave za termično obdelavo komunalnih odpadkov in so čakali na sprejem uredbe.
Na mariborski občini so tako današnji sprejem uredbe pozdravili. Kot poudarja župan Saša Arsenovič, gre za ključen korak k dolgočasno pričakovani rešitvi.
»Že pred časom je postalo jasno, da bomo morali za svoje odpadke poskrbeti sami, odpadki lahko služijo nam ali pa z njimi služijo drugi. Mesto Maribor ima jasno vizij, kako graditi čisto mesto in pot do energetske samooskrbe in neodvisnosti, to dokazujemo s projekti, kot je toplotna črpalka v Pristanu, včeraj odprt kotel na lesno biomaso ter skupnimi sončnimi elektrarnam,« je danes poudaril Arsenovič.
V Mariboru bi sežigalnico postavili na Tezno
Sežigalnica naj bi stala na Teznem, natančneje na območju nekdanje carinarnice. Investicija je ocenjena na okoli 60 milijonov evrov, projekt pa bi lahko po napovedih pokril okoli 60 odstotkov letnih potreb po toplotni energiji za sistem daljinskega ogrevanja v mestu.
»Sprejem uredbe je pomemben mejnik, ki pomeni trden temelj za nadaljnji razvoj in diverzifikacijo virov našega sistema daljinskega ogrevanja in več. Verjamemo, da bo prispevala k večji stabilnosti, zanesljivosti oskrbe ter predvidljivosti, tudi v okviru medsektorskega povezovanja, obenem pa bo spodbudila tudi dodatne naložbe v krožno gospodarstvo,« pa je danes poudaril Jože Hebar, direktor Energetike Maribor.
Na Mestni občini Maribor poudarjajo, da bo v naslednjih mesecih ključna priprava dokumentacije za umeščanje objekta v prostor, presojo vplivov na okolje, tehnoloških rešitev ter graditve ter dokumentacija investicijske utemeljitve.
Ob tem pa še izražajo pričakovanje, da bo država poleg sistemske podpore zagotovila tudi delno sofinanciranje projekta.
