V Vetrinjskem dvoru je potekala javna tribuna o težavah prenovljenih avtobusnih linij podjetja Marprom.
Javni potniški promet v Mariboru je v zadnjih mesecih postal ena izmed bolj perečih tem v mestu.
Po prenovi avtobusnih linij se številni Mariborčani soočajo s težavami. Po mnenju mnogih so frekvence voženj premajhne, trase linij nesmiselne in same linije nerazumljivo poimenovane.
Na pobudo civilne iniciative, ki je v podporo izboljšavam zbrala skoraj 1000 podpisov pod peticijo Avtobusi za ljudi, ne za župana, je včeraj potekala javna tribuna, kjer so udeleženci iskali konkretne rešitve za perečo problematiko.
Ključno vprašanje razprave je bilo, kako zagotoviti javni prevoz, ki bo prilagojen potrebam ljudi, ne pa zgolj finančnim interesom in varčevanju občine.
Težave študentov in vsakodnevnih uporabnikov
Rene Fras iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost Maribor je izpostavil problem pomanjkanja vizije pri razvoju javnega prevoza:
»Študenti si iz varčnih razlogov pogosto izberemo avtobus kot glavno prevozno sredstvo, a trajnostnega razvoja ni mogoče doseči, če sistem temelji le na minimalnih linijah glede na trenutno povpraševanje.«
Nekateri starejši občani, ki so potniki avtobusov že več desetletij, se spominjajo, da je bila situacija nekoč boljša.
To izpostavlja tudi občanka Marjeta Magdič Križaj iz Mestne četrti Tezno:
»V preteklosti smo se lahko z manj avtobusi vozili brez tolikšnega čakanja.
Danes pa je vse bolj kaotično, avtobusne postaje so slabo urejene, in namesto da bi se sistem izboljševal, gre le še na slabše.«
Slaba časovna in logistična učinkovitost
Vsi prisotni se strinjajo, da je kakovosten javni prevoz eden izmed ključnih ukrepov za zmanjšanje okoljske krize, saj prinaša manj izpustov, zmanjšuje število avtomobilov v mestu in posledično omogoča več površin za pešce in zelene površine.
Ob tem pa poudarjajo dejstvo, da avtobusna mreža po prenovi prej spodbuja k uporabi avtomobilov kot avtobusov, saj je zmeda prevelika, časovna in logistična učinkovitost pa po mnenju mnogih prenizka:
»Ne le, da javni promet v Mariboru ni konkurenčen avtomobilu, ampak po prenovi ni konkurenčen več niti pešačenju,« je odločen Fras.
Težave linije G1
Prebivalci so najbolj razburjeni glede linije G1, ki vozi na Tezno. Ta s Titove ulice več ne zavije na Ulico Pariške komune proti Drugi gimnaziji, temveč nadaljuje pot s postajališča ob Nasipni ulici direktno do novega postajališča pri Europarku.
To pomeni, da izpusti eno ključnih postajališč, in sicer tistega ob Univerzitetnem kliničnem centru, kamor so zdaj mnogi občani primorani pešačiti.
»Če moraš v zdravstveni dom ali UKC, torej si bolan ali po možnosti še gibalno oviran, ni ravno priročno pešačiti od Europarka do bolnice,« je povedal eden od prisotnih in opozoril še na pomanjkljivo dostopnost za gibalno ovirane, zlasti na postajah pri Europarku.
Poleg linije G1 so udeleženci javne tribune poudarili tudi, da mnoge linije čez vikend ob večernih urah več ne vozijo, kar predstavlja problem za vse, ki se želijo zvečer udeležiti kakšne prireditve v centru mesta.
»Če imamo težave z voznimi redi že zdaj, kako bo šele, ko pridejo poleti v veljavo počitniški vozni redi.«
Kako motivirati občane k uporabi avtobusa?
Prisotni se strinjajo, da je kakovost javnih storitev ključna, če želimo, da se več uporabnikov odloči za avtobus kot za osebni avtomobil in da je to pomembnejše od cene:
»Tudi če bi bil avtobus zastonj, uporabnikov ne bi bilo bistveno več, saj so linije nefunkcionalne.«
Po mnenju Gregorja Kašmana iz Ekosocialistične iniciative Klas bi morali pred uveljavitvijo novih linij vključiti več zaposlenih in se zavzeti za mnenja občanov, ki so na predhodnih javnih tribunah dali jasno vedeti, da imajo z novo ureditvijo konkretne težave:
»Z večjo vključenostjo uporabnikov in zaposlenih na Marpromu bi lažje vzpostavili smiseln in delujoč sistem. Prav šoferji dobijo največ sicer upravičenega nezadovoljstva, čeprav sami niso zares nič krivi.«
Javne storitve bi morale biti na najvišjem nivoju
Slovenci imamo za javne storitve običajno nekoliko nižje standarde in pričakovanja, saj smo navajeni, da niso »na najvišjem nivoju« in po mnenju prisotnih je prav ta mentaliteta napačna:
»Ravno javne storitve morajo biti na najvišji možni ravni. Tisti ki sprejema odločitve na tem področju verjetno ne uporablja javnega prevoza in nas zato ne razume. Javne storitve služijo ljudem in ne bi smele bazirati na dobičku,« poudarja Kašman.
Udeleženci se sprašujejo tudi, zakaj se Marprom ne poveže s Poslovno cono Tezno, ki zaposluje več tisoč ljudi, in bi jim organiziran avtobus ob menjavi izmen zagotovo prišel prav.
Na javni tribuni ni bilo prisotnega nikogar z Mestne občine Maribor ali Marproma, zato so udeleženci ostali brez mnogih odgovorov, a kot poudarjajo, ne bodo odnehali in upajo, da bo ob predložitvi peticije tudi župan opazil, da so potrebne spremembe.
