Pred tedni smo že poročali, da so v DZ sprejeli sklep o legalizaciji konoplje v medicinske namene. O morebitnih pozitivnih spremembah na področju gospodarstva in kmetijstva na Štajerskem, ki jih nov zakon lahko prinese, smo se posvetovali z raznimi strokovnjaki, ki pa še vedno niso prepričani v dobronamernost in sposobnost naših politikov zadevo pripeljati do konca, so pa zedinjeni, da bi to lahko gospodarsko rešilo ne le Štajersko, pač pa vso Slovenijo.
»Vse je zelo nejasno, ljudje, ki so bili 20 let zelo proti konoplji, morajo sedaj v 60 dneh napisati pravila in določiti novo smer razvoja konoplje v Sloveniji. Skoraj ne verjamemo, da so kos svoji nalogi,« je o prihajajoči nalogi politikov dejal Miran Perko iz mariborskega inštituta Zelena direktiva.
Odlična priložnost za nas
Mariborčan Tim Lubej, strokovnjak na področju konoplje, meni, da takšne priložnosti, kot jo ima Slovenija sedaj, nikakor ne smemo zamuditi. Že sedaj je z gojenjem konoplje samozaposlenih najmanj 567 ljudi v Sloveniji, ob morebitni legalizaciji bi to število lahko pomnožili s 100-kratnikom, »torej ocenjujemo potencial najmanj 56.000 novih delovnih mest«, meni Lubej.
»Gojenje konoplje je odlična priložnost za Slovenijo, še posebej če govorimo o gojenju indijske konoplje. Slovenija namreč leži v coni, kjer so idealni pogoji za gojenje konoplje. Imamo boljše pogoje kot ameriška zvezna država Kolorado, ki se hvali, da prideluje najboljšo medicinsko konopljo na svetu. Popolna legalizacija konoplje bi nam prinesla desetine milijonov evrov davkoplačevalskega denarja mesečno in bistveno znižala kriminal na področju ilegalne distribucije konoplje, zaradi nadzora in cenovne politike,« je še komentiral za Mariborinfo.
In ne le, da imamo za gojenje konoplje idealne pogoje, pri nas raste še precej bolj kvalitetna konoplja od tiste iz sosednjih držav, po kvaliteti pa je primerljiva z Nizozemsko. Na tem področju Evrope bi našo državico lahko spremenili v nekakšen epicenter, iz katerega bi svojo konopljo izvažali in ne uvažali iz Izraela, kakor je na seji za legalizacijo v medicinske namene predlagal Milan Krek iz NIJZ.
Prsti farmacevtskih lobijev bi vse koristi izničili
Tudi Lubej je mnenja, da mora biti nadzor nad vzgajanjem konoplje v medicinske namene v rokah države in ne farmacevtskih lobijev. Ti bi konopljine izdelke podražili do te mere, da bi si jih lahko le stežka privoščili manj premožni Slovenci. Slednje tudi ne bi preprečilo razrasta ilegalnih dejavnosti, saj bi gojitelji »na črno« vsekakor izkoristili visoke cene farmacevtskih izdelkov. Pisali pa smo tudi že, da številni bolniki poročajo o nezdravilnosti sintetičnih kanabinoidov. Narave pač ne moremo prenesti naokoli in je v popolnosti imitirati.
Zlati časi Jugoslavije in prej
Ste vedeli, da je bilo v času Jugoslavije v 60-ih letih posajenih kar 70.000 hektarjev konoplje, kar je skoraj trikrat več, kot je je bilo letos posajene na ozemljih celotne Evropske unije? Za območje Štajerske, ki že leta industrijsko stagnira, bi lahko nova zakonska uvedba pomenila pravi gospodarski razcvet, številnim bolnikom pa bi prinesla obljubljeno zdravilo. Zveni utopično, a zakaj ne tudi realno?
»Glede pridelave v preteklosti obstajajo podatki, da se je konoplja pridelovala tudi na našem [Štajerskem] območju skoraj na vseh kmetijah v nižinskih območjih in da se je pridelovala na kmetijah za izdelavo vlaken za vrvi kot tudi za izdelavo oblačil «, nam je zaupala Draga Zadravec, specialistka za poljedelstvo.
Je strah po izgubi priložnosti upravičen?
Perko se boji, da bodo naši politiki postopali po vzoru drugih držav, ki so prav tako legalizirale konopljo v medicinske namene, a vzgoje rastlin niso prepustile kmetom na njihovih njivah. Problem seveda ni le v omejenem času, pač pa tudi interesu (a čigavem in čemu?).
»Po našem mnenju bodo pogoji pridelave konoplje za medicinske namene tako strogi in ozko napisani, da bo mogoča samo ''in-door'' pridelava. Torej, v halah, pod umetno svetlobo, umetnim vetrom in verjetno tudi na hidroponiki. Upam, da se motimo, ampak nekatere izjave iz ministrstva za zdravje dajo vedeti, da pridelava ''medicinske'' konoplje ne bo dovoljena kmetijam oz. kmetijskim gospodarstvom,« je za Mariborinfo komentiral Perko.
V Sloveniji pridelava že sedaj na večjih površinah kot po Evropi
V Podravju že sedaj deluje več ekološko usmerjenih kmetov, ki se ukvarjajo z vzgojo industrijske konoplje. Za slednjo je treba pri nas pridobiti certifikat in zaprositi za subvencijo. Podjetje Florina, Revital Kidričevo, Bolcar Veronika iz Spuhlje, Goričan Franc iz Cirkovcev in Olga Šerbinek iz Svete Trojice predstavljajo nekaj imen štajerskih strokovnjakov na področju vzgoje industrijske konoplje. Zemlje in interesa za vzgajanje indijske konoplje za medicinske namene imajo dovolj, meni Zadravčeva, a bi potrebovali tudi strokovno pomoč in verjetno še licenco za tovrstno gojenje. V Sloveniji je bilo leta 2015 zabeleženih 567 pridelovalcev industrijske konoplje na 500 hektarjih površine.
»Če bi šteli še tiste, ki gojijo indijsko konopljo, bi ta številka bistveno narastla, predvidevamo da vsaj za dva kratnik. Zanimivo je, da na Hrvaškem gojijo konopljo na površini 1600 hektarjev, na Nizozemskem imajo 1842 hektarjev, Litvi 2367 hektarjev, Franciji 11.450 hektarjev, kar potrjuje, da je gojenje konoplje dobra poslovna priložnost za Slovenijo«, zatrjuje Lubej.
