Trgatev najstarejše vinske trte na svetu na mariborskem Lentu je tradicionalna prireditev, ki ima za mesto Maribor globok simbolni pomen. Bo trgatev stare trte vpisana v register nesnovne kulturne dediščine?

Na pobudo mariborskega poslanca Dejana Kaloha so na ministrstvo za kulturo posredovali pobudo za vpis trgatve stare trte v register nesnovne kulturne dediščine.

Pri pripravi pobude sta sodelovala mestni viničar Stane Kocutar in predsednik Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča Darko Friš. 

Kot je povedal poslanec iz vrst SDS, si Maribor po 35 letih te edinstvene prireditve to enostavno zasluži. »Če je lahko sprevod dedka Mraza v Ljubljani vpisan v register nesnovne kulturne dediščine pri ministrstvu za kulturo, potem si to vsaj približno toliko, če ne že bolj, zasluži vpis tudi naš 'sveti' štajerski dogodek,« pa je za Mariborinfo dejal Kaloh.

Letos bodo Malečniški brači opravili že 35. slovesno trgatev

»Trgatev najstarejše vinske trte ima v mestu Maribor globok simbolni pomen,« so zapisali v pobudi in dodali: »Predstavlja ohranjanje živega spomina na opravilo, ki je skozi stoletja navduševalo mariborskega meščana.«

V takšni obliki, kot jo poznamo danes, je bila prva trgatev izvedena že leta 1987, ko je vinogradniški strokovnjak Jože Protner k trgatvi povabil svoje rojake iz vinorodnega okolja Malečnika. Ti so opravili obiranje grozdja in predstavili tradicionalne šege in običaje ob tem tradicionalnem dogodku. 

Mestni viničar Stane Kocutar meni, da je Maribor sposoben izkoristiti potencial, ki ga ponuja stara trta: »Mesto dobiva prenovljeno podobo, prepoznava izročila, ki so ga oblikovala in pri tem je tradicija gojenja vinske trte in pridelava vina ena pomembnejših.«

Bo dogodek vpisan v register nesnovne dediščine že do jesenske trgatve?  

Pobuda je bila 12. maja vložena pri Slovenskem etnografskem muzeju, ki je koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije. Vendar je to le prvi korak. Po njihovi odobritvi gre zadeva naprej na ministrstvo za kulturo. 

»Zadnji čas je, da naša najstarejša trta na svetu počasi začne pridobivati državno prepoznavo,« je jasen Kaloh. 

Pobudniki vpisa stare trte v register bi si želeli, da se ta zgodi že do letošnje jesenske trgatve, bolj verjetno pa je, da bi se to zgodilo do konca leta.

»Sama uvrstitev je stvar presoje ocenjevalcev, morda še kakšnih dodatnih pojasnil s strani predlagateljev in je s tem odvisna od dinamike postopka,« pojasnjuje Kocutar.

V registru že številne dejavnosti sorodne vinogradništvu 

V register je trenutno vpisanih 91 enot, med njimi je nekaj takšnih, ki so sorodne vinogradništvu -  oglarstvo, tradicionalno pridelovanje morske soli, skodlarstvo, lectarstvo, čebelarstvo, prevozno čebelarstvo, apiterapija, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja čebeljih matic kranjske sivke, planinska paša in predelava mleka in druge. 

»Te kategorije v glavnem sodijo med tako imenovana gospodarska znanja in veščine, kamor lahko uvrstimo tudi znanja in veščine povezana z vzgojo in nego vinske trte,« pojasnjuje Kocutar.

Kaloh bi v Mariboru postavil razgledni stolp v obliki grozda

»Z vinom se po vsem svetu ukvarja na stotisoče ljudi, na milijone je tistih, ki to dobrino redno uživajo in v svojem prostem času raziskujejo vinske svetove, prebirajo literaturo, se izobražujejo in iščejo posebnosti, ki bi se skladale z njihovim razumevanjem tematike,« pravi Kocutar. Ti ljudje, njihove družine in prijatelji so po njegovem mnenju najverjetnejši obiskovalci Maribora in stare trte.

Stara trta in vse, kar je z njo povezano, ima tudi po mnenju Kaloha še veliko neizkoriščenega potenciala, da v prihodnjih letih postane eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih turističnih produktov.

»Verjemite mi, da če bi najstarejšo trto na svetu imeli v Gradcu, bi bila takšna svetovna znamenitost uvrščena ob sam bok sacher torti in 'mozartkugli',« razlaga Kaloh. 

Kaloh zato snuje ambiciozne ideje, kako staro trto spremeniti v še bolj prepoznaven turistični produkt. Med drugim bi v Maribor umestil s trto povezan razgledni stolp. 

»V prazni 'Maksovi' luknji ali pa kje drugje v Mariboru bi postavili 100 metrov visoki razgledni stolp v obliki grozda, ki bi vrhunsko podčrtal to svetovno zgodbo okoli najstarejše trte na svetu,« je povedal.  

Po mnenju poslanca bi se takšna investicija povrnila v roku nekaj let, Maribor pa bi bil s tem postavljen na svetovni turistični zemljevid.

Dodaja, da se bo kot mariborski poslanec zavzel, da bi se sofinanciranje dejavnosti Hiše stare trte, prireditve trgatve stare trte in samega prireditvenega območja stare trte omogočilo tudi iz proračunskih sredstev gospodarskega ministrstva.

»Vse to v navezi s trto, prijaznimi ljudmi, urejenim mestom, ponudbo za razvajanje pomeni potencial, ki obeta,« pa meni Kocutar. 

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice