Brez zelja na martinovo? Tudi radiča ne bo na vsaki stojnici, dobrodošli v času globalnega segrevanja

Zaradi suše so prizadeti praktično vsi kmetijski pridelki oziroma vse kulture, so jasni kmetijski strokovnjaki. Ponekod grozi celo popoln izpad pridelka koruze. Velik izpad pridelka bo tudi pri drugih kulturah, kot so pozni krompir, nenamakane vrtnine, buče.

Suša je prizadela tudi živinorejce, saj bo hrane za živali manj, zaradi suše in visokih cen goriva pa bo ta posledično dražja. 

Kako pa je na vrtovih in v sadovnjakih?

Mariborska enota Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ocenjuje, da je suša kapustnicah povzročila škodo od 40 do 50 odstotkov, na solati, papriki, paradižniku in čebuli od 20 do 30 odstotkov škode, na jedilnih bučah pa okoli 40 odstotkov škode.

Ob tem so kmetijski strokovnjaki jasna: »Vsi pridelki, ki niso namakani, bodo seveda slabše kakovosti.«  

Brez zelja na martinovo?

Pri zelju kmetijski strokovnjaki opažajo, da so težave pri presajanju poznih kultivarjev za predelavo in skladiščenje, rast že presajenih pa je skoraj ustavljena, površina listne mase je manjša, zato je pridelek poletnih sort veliko nižji oziroma polovičen. 

Podobno pričakujejo tudi na jesensko zimskih sortah, ki so že ali pa sploh še niso presajene. 

»Zaradi presajanja zastaranih (ne pravočasno posajenih) sadik bi lahko imeli tudi do 40 odstotkov nižji pridelek. Zaradi previsokih temperatur ob sajenju bo manjša tudi koreninska masa, kar bo vplivalo na pridelek,« še opozarjajo. 

Dodatne težave bo po besedah strokovnjakov predstavljal tudi plevel, zaradi manjše listne mase bo imel več svetlobe in prostora za rast, zaradi suše in visokih temperatur pa herbicidi, ki so dovoljeni, ne delujejo zadovoljivo.

Pri cvetači in brokoliju je po opažanju kmetijskih strokovnjakov oteženo presajanje, predvsem visoke temperature pa povzročajo, da ni nastavka rož ali so te netržne.

Na tržnicah bo radič zelo iskana dobrina

Tudi pri solatnicah je zamuda pri presajanju, zaradi visokih temperatur pa vrtnarji in vrtičkarji opažajo prezgodnje uhajanje v cvet. 

Kot posledica suše in visokih temperatur se kažejo tudi ožigi listnih robov zaradi pomanjkanja kalcija, pomanjkanje bora pa povzroča trohnenje sredice rozet. Podobno bo tudi z radičem.

Pri papriki so zaradi trenutnega pomanjkanja kalcija v plodovih opazne fiziološke poškodbe, močni sončni ožigi na plodovih ter pojav bakterioz zaradi hitrih temperaturnih sprememb.

Tudi paradižnik v rastlinjakih trpi škodo zaradi vremenskih razmer

Zaradi visokih temperatur je bila močno motena oplodnja paradižnika in s tem sprva manjši plodovi, tega je v peti, šesti etaži že veliko, v nadaljevanju pa tudi izpad samih plodov in to kljub temu da je namakanje plodovk po večini na vseh površinah redno. 

Pod črto torej tudi paradižnik, ki je v rastlinjakih, namakan in primerno vzdrževan, trpi škodo zaradi vremenskih razmer.

Bučke: Oplojeni plodiči odpadajo, saj so temperature predolgo previsoke.

Začetek sezone je bil premrzel, zato se koreninski sistem bučnic ni oblikoval tako, kot je nujno, pri teh hitrih temperaturnih spremembah in visokih temperaturah pa jedilne bučke kljub namakanju ne nastavljajo več ženskih cvetov oziroma je nastavek slab, opažajo kmetijski strokovnjaki. 

Veliko je moških cvetov, oplojeni plodiči pa odpadajo, saj so temperature predolgo previsoke.

Pri kumarah je sončno obsevanje povzročalo direktno ožiganje listov, visoke temperature pa odpadanje plodičev, zato je škoda tudi na namakanih površinah.

Česen ponekod prehitro dozorel, čebula majhna

Ponekod, na izpostavljenih legah, je prehitro dozorel česen, a teh površin ni veliko, težave pa so pri čebuli, ki jo je suša doletela v najbolj občutljivi fazi, debeljenju čebule. 

»Zato je marsikje prehitro zaključila vegetacijo, pridelek posejane čebule je na nenamakanih površinah tudi 50 odstotkov nižji, čebule iz čebulčka pa 30 odstotkov nižji. Slednja na namakanih površinah nima nižjega pridelka,« navajajo kmetijski strokovnjaki. 

Fižola bo precej manj

Pri nizkem fižolu kmetijski strokovnjaki opažajo slabo oploditev zaradi visokih temperatur, odpadanje cvetov in prehitro dozorevanje stročjega fižola. Posledično to pomeni do 50 odstotkov nižji pridelek.

Visok fižol pa je že spomladi zaradi nihanja temperatur kalil slabo in neenakomerno, cvetni nastavek je kasnejši, zdaj pa se že pojavljajo težave zaradi visokih temperatur - ni dobre oplodnje, zato cvetovi odpadajo. 

Ponekod se pojavljajo tudi sončni ožigi na listih, listna masa propada. Trenutno strokovnjaki škode še ne morejo oceniti.

Kaj pa sadno drevje?

Kmetijski strokovnjaki pri sadnjem drevju opažajo zaustavljen razvoj plodov in sončne ožige na plodovih, pa tudi blokirano rast in razvoj cvetnega nastavka za naslednjo leto.

Na ptujski enoti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so izpostavili, da so trajni nasadi sadovnjakov prizadeti do te mere, da bo pridelek zaradi sušnega, temperaturnega in oksidativnega stresa nižji in tudi manj kakovosten.

Zelo negativno pa razmere, ki jih spremljamo to poletje, vplivajo tudi na diferenciacijo cvetnih brstov, kar pa se bo poznalo šele v naslednjem letu. 

Najbolj prizadeti so za zdaj mlajši nasadi (od tri do pet let), kjer koreninski sistem še ni tako razvit in lahko pripelje tudi do propada rastlin.

Namakalni sistemi nuja in ne več prestiž pri kmetovanju

Glede na napovedi meteorologov, da nas v prihodnje čakajo vse daljša obdobja brez padavin z visokimi temperaturami, kmetijski strokovnjaki poudarjajo, da bo nujno razmišljati o namakalnih sistemih povsod, kjer je to možno. 

Ne samo na vrtovih, ampak tudi pri poljščinah in trajnih nasadih.

Na Kmestijsko gozdarski zbornici Slovenije poudarjajo, da bi se morali država in občine aktivno vključiti pri gradnji vodnih zadrževalnikov: »Tudi namakalni sistemi bodo za dober, kakovosten in konstanten pridelek nujni in ne več prestiž pri kmetovanju.«