Kako izbor podjetij iz tretjih držav, ki imajo drugačne socialne in delavske standarde, za gradnjo velikih infrastrukturnih projektov v Sloveniji vpliva na slovenska gradbena podjetja?
Jože Renar, direktor panožne Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov v Gospodarski zbornici Slovenije, izpostavlja, da je že to, da Slovenija tujim izvajalcem iz tretjih držav »širokogrudno« odpira vrata na svoj trg, nerazumljivo.
»Da pa jim ob tem daje še privilegij, da svoje zaposlene plačujejo manj, kot morajo svoje zaposlene plačevati slovenska podjetja, je še bolj nerazumljivo. Da smejo tujci na javnih naročilih v Sloveniji ignorirati dosežke slovenskega socialnega dialoga, da lažje pridejo do poslov, ki jih plačujemo z davkoplačevalskim denarjem, je skregano s temeljno gospodarsko in socialno logiko vsake države in bo imelo dolgotrajne negativne gospodarske in socialne posledice,« meni Renar.
Socialni damping?
Kot pravi, je dejstvo, da so tuji ponudniki iz tretjih držav nelojalna konkurenca domačim izvajalcem in da gre za izrazito favoriziranje ponudnikov, ki niso zavezani Kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti. Po zakonodaji so dolžni spoštovati le najnižje slovenske socialne standarde zaposlenih, torej lahko zakonito poslujejo, če svojim zaposlenim izplačujejo le minimalne plače.
Odgovorne osebe slovenskih izvajalcev, ki so zavezane Kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti, so na drugi strani kazensko odgovorne z grožnjo zapora do pet let za vsako izplačilo svojim zaposlenim, ki je nižje od tarifne priloge v Kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti, tuji ponudniki pa so kazensko odgovorni le za izplačila, manjša od minimalne plače, opozarjajo gradbeniki.
»To pomeni, da tudi pred zakonom nismo enakopravni. Plače v gradbeništvu so že tako med najnižjimi v gospodarskih dejavnostih. Stakšnim načinom javni naročniki rušijo naša prizadevanja v socialnemdialogu za doseganje višjih plač in socialnih standardov za naše zaposlene, saj želimo tudi s tem povečati izjemno majhen interes mladih v Sloveniji za vstop v gradbene poklice, ki je med najnižjimi v državah Evropske unije,« izpostavlja Kristjan Mugerli, predsednik Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Komac: »To je socialni damping v svoji najbolj elementarni obliki«
Oskar Komac, sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti pri Zvezi svobodnih sindikatov in državni svetnik, pa meni, da s temi odločitvami država delavcem v gradbeništvu jasno sporoča, da so njihove že tako nizke plače, ki dosegajo le 76 odstotkov državnega povprečja, še previsoke in so za njih dovolj izključno minimalne plače.
»To je socialni damping v svoji najbolj elementarni obliki in posledice bodo hude in trajne za slovensko gradbeništvo, kjer je danes preko 60.000 zaposlenih in je eden največjih panožnih zaposlovalcev, saj predstavlja 10 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu. Od države ponovno terjamo, da nemudoma ustrezno spremeni Zakon o kolektivnih pogodbah, da bi lahko dosegli razširjeno veljavnosti Kolektivne pogodbe za gradbeništvo in s tem zagotovili skupne vsaj minimalne standarde za vse, ki delajo v dejavnosti gradbeništva v Sloveniji. Pričakujemo tudi pospešitev aktivnosti za oblikovanje Paritetnega sklada v gradbeništvu in s tem povečanje socialne varnosti zaposlenih in zmanjšanje tveganj v poslovanju družb,« opozarja Komac.
Državi se povrne 20 odstotkov vrednosti celotnega gradbenega projekta
Razvite države Evropske unije močno ščitijo svoj gradbeni trg, domača podjetja in zaposlene v njih in uspešno preprečujejo prakse socialnega dampinga, navajajo gospodarstveniki.
»Stroški dela v gradbenih projektih so ključni, saj predstavljajo 50 odstotkov vseh stroškov njihove izvedbe. Če gradbeni projekt pri nas izvaja domače gradbeno podjetje z domačimi podizvajalci, samo od stroškov dela neposredno odvede približno 30 odstotkov državi za prispevke, potem pa je tu še dohodnina, davek na dobiček, najemanje storitev in potrošnja njihovih zaposlenih vSloveniji. Državi se povrne v grobem samo s prispevki na plače in z davki približno 20 odstotkov vrednosti celotnega gradbenega projekta. Iz teh sredstev se med drugim financirajo zdravstvo, šolstvo in pokojnine,« opozarja Renar.
Ob tem pa izpostavi ključno podrobnost: »Če projekt izvaja tuji izvajalec iz tretje države, teh sredstev Slovenija ne dobi, saj ne plačuje ne prispevkov ne davkov naši državi. Opozarjamo, da bodo v Sloveniji potrebne korenite spremembe v postopkih javnih naročil na tem področju. Prav tako je nujno, da Slovenija ponovno pretehta svoje mednarodne gospodarske usmeritve in sledi Evropske unije Smernicam o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil Evropske unije.«
Starejše novice
