V začetku leta je bila zaključena prenova osrednje avle in okolice mariborske železniške postaje. Ob odprtju prenovljenih prostorov tudi o načrtih ministrstva za pohitritev prog in dolgoročnih načrtih za hitro železnico.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je skupaj z mariborskim županom Sašo Arsenovičem včeraj slavnostno otvoril prenovljene prostore Železniške postaje Maribor.
Ob tej priložnosti sta si ogledala posodobljeno osrednjo avlo, v kateri je ena ključnih novosti nova čakalnica za potnike. Prenova je zajemala tudi ureditev južnega zunanjega prostora ob glavnem poslopju postaje.
Pohitritev prog, ki bi omogočala hitrejši prevoz potnikov
Državni sekretar je ob otvoritvi spregovoril tudi o širšem kontekstu razvoja železniške infrastrukture v Sloveniji, pri čemer je izpostavil pohitritev obstoječih prog ter dolgoročne načrte za hitro železniško povezavo med Ljubljano in Mariborom.
Kot je pojasnil, gre za dva ločena postopka. Prvi se nanaša na državni prostorski načrt za pohitritev obstoječe železniške proge, drugi pa na umeščanje popolnoma nove hitre proge v prostor.
Pri pohitritvi obstoječe proge gre za izboljšanje krivin in ohranitev obstoječih železniških postaj, kar bi omogočilo višje hitrosti skladno z evropsko uredbo. Ciljna hitrost za potniške vlake je 160 kilometrov na uro, s čimer bi se skrajšal potovalni čas med Mariborom in Ljubljano na približno uro in pol ali manj.
Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za pohitritev prog naj bi bil sprejet kmalu, sam prostorski načrt pa bi bil lahko, če ne bo zapletov, sprejet v približno dveh letih.
Rajh je ob tem opozoril, da pri takšnih projektih največjo oviro pogosto predstavljajo nasprotovanja civilne družbe in javnosti, ne pa politična volja. »Politika je tu enotna, da to progo potrebujemo in da jo je treba zgraditi,« je poudaril.
Po njegovih ocenah bi lahko bil državni prostorski načrt za pohitritev obstoječe proge sprejet okoli let 2028 ali 2029, sledila bi pridobitev gradbenega dovoljenja in nato večletna izvedba. Vožnje s hitrostjo do 160 kilometrov na uro tako pred letom 2035 po njegovih besedah zagotovo še ne bo.
Hitra proga, kjer bi vlaki dosegali 250 kilometrov na uro, kot dolgoročen projekt
Povsem drugačna časovnica velja za novo hitro progo med Mariborom in Ljubljano s hitrostjo 250 kilometrov na uro. Ta bi zahtevala popolnoma novo traso, na tej relaciji pa ne bi bilo vmesnih postaj. To zato zahteva novo umeščanje v prostor ter širši družbeni dogovor o tem, kateri kraji bodo vključeni v takšno povezavo.
Ob tem je Rajh poudaril tudi potrebo po učinkovitejšem sistemu obvladovanja pritožb v prihodnjih mandatih, saj dolgotrajni postopki lahko projekte zamaknejo za več let, kot se je to zgodilo pri tretji razvojni osi. Po njegovem mnenju je prav to eden ključnih izzivov, ki jih bo morala politika nasloviti, če želi pohitriti razvoj velikih infrastrukturnih projektov v Sloveniji.
Zaradi dolgotrajnih postopkov Rajh ni želel točno napovedati, kdaj bo ideja o zelo hitri železniški povezavi med Mariborom in Ljubljano dejansko uresničena. Na vprašanje, kdaj bi lahko takšno progo vendarle dočakali, je odgovoril: »Še vsaj kakšnih 20 let ne.«
