Konec avgusta se je v Mariboru pričela obsežna prenova osrednje avle in okolice železniške postaje. Ta prinaša sodobnejšo avlo, prenovljene blagajne in več udobja za potnike.
V začetku lanskega avgusta se je začela obsežna prenova vhodnega dela postajnega poslopja Železniške postaje Maribor. Investitor prenove je bila Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, pri projektu pa je sodelovalo tudi Ministrstvo za infrastrukturo. Celovita prenova je bila v začetku leta uspešno zaključena.
V prenovljeni avli je danes potekala otvoritvena slovesnost prenovljenih prostorov. Zbrane sta nagovorila mariborski župan Saša Arsenovič in državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh, sledil je prerez traku.
Arsenovič izpostavil pomen železnice za razvoj mesta
Maribor je železnico dobil leta 1846. Arsenovič je v uvodnih besedah vrnil prav v to leto, ko je imel Maribor dobrih 4000 prebivalcev. Le 18 let kasneje jih je štel že 19 tisoč več in na koncu stoletju več kot 30 tisoč prebivalcev. Kot je v govoru poudaril župan, teh ne bi bilo, če ne bi bila zgrajena železniška infrastruktura, kasneje še hidroelektrarna in vse ostalo, kaj je vodilo k industrializaciji mesta.
»Podobno pomembno je danes, da skupaj naredimo čim več za železniški promet, da potovalne navade ljudi spremenimo,« je dejal. Kot pravi, lahko le z dobro mobilnostjo in dobrim javnim potniškim prometom poskrbimo, da se bo Maribor vrnil na rekordno število prebivalcev, kot je bilo leta 1991. Takrat je Maribor štel 119 tisoč prebivalcev.
Me pa veseli, da se je v zadnjih šestih letih število prebivalcev povečalo za 4000,« je dodal Arsenovič: »To pomeni, da bi ljudje radi tukaj živeli. Naloga župana je, da vzpostavimo takšne življenjske pogoje, ki so vezani tudi na mobilnost, da bo življenje tukaj še boljše.«
Napovedana ministrica za infrastrukturi Alenka Bratušek se zaradi bolezni današnje slavnostne otvoritve ni udeležila. Nadomestil jo je državni sekretar Andrej Rajh, ki opisal prenovo, skupaj vredno 1,3 milijone evrov z davkom na dodano vrednost.
Prenova je vključevala celovito ureditev osrednje avle, kjer so prenovljene blagajne, nameščeni novi kartomati ter vzpostavljen servisni del za zaposlene.
Posebej dobrodošla novost je nova čakalnica za potnike, ki je v neposredni bližini javnih sanitarij. Hkrati so prenovili tudi sanitarije za zaposlene.
Prenovljen je tudi plato pred postajo
Prenova je zajemala tudi južni zunanji prostor ob glavnem poslopju, kjer so uredili novo tlakovanje, namestili urbano opremo in poskrbeli za sodobno razsvetljavo. Izvedli so čiščenje fasadnega kamna na čelni strani postajne stavbe ter prenovo stopnic pri glavnem vhodu.
Pri obnovi so izvajalci dosledno upoštevali kulturnovarstvene pogoje in navodila Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. »To prispeva k skladnemu videzu objekta in ohranjanju njegove prepoznavne arhitekturne podobe,« je povedal: »Sama prenova tako izboljšuje uporabniško izkušnjo potnikov in prispeva k bolj urejenemu javnemu prostoru v samem središču mesta.«
Kljub gradbenim delom je potniški promet na železniški postaji Maribor potekal nemoteno.
Sekretar je ob tem izpostavil še nekatere druge infrastrukturne projekte: »Dosegli smo pomembne premike pri razvoju avtocestnega omrežja. V prometno infrastrukturo smo samo v mandatu te vlade namenili rekordnih 7,17 milijarde evrov. V minulem letu smo tako zaključili osem velikih projektov na železnicah in 127 projektov na cestah.«
Izpostavil je posodobljeno železniško progo med Šentiljem in Pragerskim, ki je med drugim vključevala izgradnjo predora Pekel in viadukta.
Hkrati se je državni sekretar ozrl v prihodnost. »Odprli bomo novo cev predora Karavanke, zaključili gradnjo drugega tira, dokončali prenovo železniške postaje v Ljubljani. V polni gradnji bodo vsi odseki na severnem delu tretje razvojne osi, začela se bo tudi gradnja nove avtobusne postaje v Ljubljani. Pogled je torej usmerjen v nove izzive,« je povedal.
Izpostavil je, da je v pripravi dokumentacija za popolnoma novo hitro progo med Ljubljano in Mariborom. Kot pravi, pričakujejo da bo ministrstvo za naravne vire in prostor do pomladi izdalo gradbeno dovoljenje za drugi del prve etape mariborske zahodne obvoznice. Kar se tiče podvoza Ledina, bo po besedah sekretarja, razpis za pripravo projekta za izvedbo predvidoma objavljen do konca januarja.
