Medvrstniško nasilje in spletne zlorabe so vse pogostejše tudi na območju Maribora. Strokovnjaki opozarjajo na nevarnosti, ki jih starši pogosto spregledajo.
V Narodnem domu Maribor je danes potekal strokovni posvet Mladi in kriminal, na katerem so strokovnjaki spregovorili o nevarnostih digitalnega sveta, zasvojenostih in tveganjih, s katerimi se srečujejo otroci in mladostniki.
Ob tem so opozorili, da se težave ne pojavljajo le na spletu, temveč se vse pogosteje odražajo tudi v vsakdanjem življenju mladih. Medvrstniško nasilje, širjenje intimnih fotografij, spletne stave in zasvojenost z digitalnimi napravami so le nekateri izmed izzivov, s katerimi se srečujejo policisti, šole in strokovnjaki.
Medvrstniško nasilje v porastu tudi na območju Maribora
Da se razmere spreminjajo, potrjujejo tudi na Policijski upravi Maribor. Simona Lilek, vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto, opozarja, da je splet postal pomemben prostor, kjer se začenjajo konflikti med mladimi.
»Kar se tiče medvrstniškega nasilja, kar se tiče dogajanja zlorab preko spleta, deljenje fotografij spolno zlorabljenih otrok, to vse je v porastu,« je povedala.
Po njenih besedah si otroci prek spleta pogosto upajo več kot v neposrednem stiku, konflikti, ki se začnejo na družbenih omrežjih, pa se lahko nadaljujejo tudi zunaj digitalnega okolja.
Lilek je opozorila, da policijska statistika ne pokaže celotnega obsega težav, saj zajema le primere, ki jih policisti dejansko obravnavajo.
Spomnila je tudi na primer izpred nekaj let, ko so policisti obravnavali fanta, ki je prek spleta spolno zlorabljal dekleta in pridobival njihove fotografije. Med njegovimi žrtvami je bilo več kot sto deklic in dečkov, pri čemer vseh žrtev niso uspeli identificirati.
Pomembno vlogo pri odkrivanju takšnih primerov imajo tudi šole. Te policijo obveščajo predvsem o primerih, ko si mladostniki med seboj pošiljajo intimne fotografije, ki se nato razširijo med druge učence.
Policija je po besedah Lilek okrepila tudi preventivne dejavnosti in sodelovanje s šolami, pri čemer mlade seznanjajo s tveganji ter posledicami prepovedanih ravnanj.
Zaradi težav z digitalnimi napravami pomoč iščejo že starši dveletnikov
Na vse večje težave z nekemičnimi zasvojenostmi je opozoril tudi Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.
Kot je pojasnil, se je struktura ljudi, ki jih obravnavajo, v zadnjih letih močno spremenila. Ob njegovem prihodu v center je bilo približno 80 odstotkov obravnavanih zasvojenih z drogami, danes pa 60 odstotkov predstavljajo ljudje z nekemičnimi zasvojenostmi, preostalih 40 odstotkov pa tisti s kemičnimi.
Posebej skrb vzbujajoče je, da se težave z uporabo digitalnih naprav pojavljajo že pri najmlajših.
»Mi imamo v obravnavi ne otroke, ampak starše, ki imajo stare dve leti, tri leta, ker z dvoletnimi otročki ne moremo delati terapij,« je pojasnil Kramli.
Starši tako iščejo nasvete in pomoč pri vzpostavljanju ustreznega odnosa do tehnologije. V novogoriški center se po njegovih besedah obračajo družine iz vse Slovenije, tudi iz Maribora in Murske Sobote.
Ob tem je poudaril, da Slovenija po številu mladih s težavami ni bistveno drugačna od drugih evropskih držav, zaostaja pa pri organiziranosti pomoči in možnostih obravnave.
Kramli je opozoril tudi na nevarnosti novih sintetičnih drog, pri katerih lahko že zelo majhne razlike v količini zaužite snovi povzročijo življenjsko nevarne posledice. Zato po njegovem mnenju ob vse večji pozornosti nekemičnim zasvojenostim ne smemo zanemariti preprečevanja kemičnih zasvojenosti.
Raziskava: 17 odstotkov osnovnošolcev je že poskusilo spletne stave
Kako mladi uporabljajo digitalne tehnologije in koliko o tem vedo njihovi starši, razkriva raziskava, ki jo je predstavila dr. Barbara Neža Brečko s Fakultete za družbene vede.
V raziskavi, izvedeni v lanskem šolskem letu, je sodelovalo približno 2500 učencev od sedmega do devetega razreda osnovne šole. Vključeni so bili tudi starši in šolski strokovni delavci.
Rezultati kažejo, da približno 30 odstotkov sodelujočih otrok na družbenih omrežjih preživi več kot tri ure dnevno. Več kot polovica jih je na teh platformah že naletela na neprimerne oziroma žaljive vsebine in nasilje.
Posebej zanimive so ugotovitve o spletnih stavah.
Približno 17 odstotkov sodelujočih osnovnošolcev je odgovorilo, da so že kdaj sodelovali pri spletnih stavah, medtem ko je le odstotek staršev menil, da je njihov otrok to že počel.
Brečko je ob tem poudarila, da ne gre nujno za redno igranje spletnih stav, temveč za otroke, ki so to poskusili vsaj enkrat.
Raziskava tako kaže na precejšen razkorak med tem, kaj otroci dejansko počnejo na spletu, in tem, kaj o njihovem vedenju vedo starši.
Tudi šolski delavci po ugotovitvah raziskave priznavajo, da imajo težave s prepoznavanjem tvegane in problematične uporabe digitalnih tehnologij. Pri preventivnem delu se jim kot posebej učinkovita kažejo izobraževanja in delavnice za učitelje.
Končno poročilo raziskave še pripravljajo, podobno raziskovanje pa trenutno poteka tudi med srednješolci.
Strokovnjaki: Starši morajo vedeti, kaj otroci počnejo na spletu
Sogovorniki so se strinjali, da imajo pri preprečevanju spletnih nevarnosti pomembno vlogo starši, ki pogosto ne poznajo dovolj dobro digitalnega okolja, v katerem odraščajo njihovi otroci.
Lilek je poudarila, da se odgovornost začne doma, pri postavljanju meja, spremljanju otrokovega vedenja in poznavanju nevarnosti.
»Mislim, da ni starša, ki bi svojemu desetletnemu otroku dal ključe od avta pa rekel: pelji. Enako je pri teh tehnologijah,« je poudarila.
Po njenih besedah bi se morali starši pred tem, ko otrokom omogočijo dostop do spleta, seznaniti z njegovimi nevarnostmi, postaviti jasne meje in spremljati, kaj otroci na spletu počnejo.
Ob tem je spomnila na nekdanji televizijski oglas, v katerem mati neznanca spusti v otrokovo sobo. V resničnem življenju večina staršev tega ne bi storila, z nenadzorovanim dostopom do interneta pa lahko otrokom omogočijo stik tudi z ljudmi, ki imajo slabe namene.
Kramli pa je opozoril, da bi morali starše o ustrezni uporabi tehnologije izobraževati že pred rojstvom otroka.
Po njegovem mnenju bi bilo smiselno takšne vsebine vključiti tudi v priprave na starševstvo, saj je pomembno, da družine pravočasno oblikujejo pravila uporabe digitalnih naprav.
