Hortikulturno društvo Maribor je s pomočjo mariborskih gasilcev merilo temperatura površin na soncu in v senci.
Kako vroč je sredi poletja Maribor, že nekaj let opozarjajo v Hortikulturnem društvu Maribor.
Ponovno so z gasilci, tokrat z Gasilsko brigado Maribor, merili temperaturo površin in objektov na soncu ter v senci.
V vročem dnevu, kot je bil dan pred praznikom, v sredo, 14. avgusta, je bila razlika tudi 20 stopinj.
Pričakovani rezultati
Predsednik društva Borut Ambrožič pojasnjuje, da so z gasilskimi droni, opremljenimi s profesionalno termalno kamero, izvajali meritve na različnih točkah Maribora. Opazovali so na primer več linij na mariborskem Lentu, od sprehajalne betonske poti, reke do drevesnih linij ter nabrežin na drugi strani Drave.
Kljub temu da je Maribor v sredo ob 12. uri zajela oblačnost in rahlo deževje, so bile temperaturne razlike med betonskimi površinami in jeklenimi konstrukcijami na eni strani ter zelenimi površinami na drugi.
»Pričakovali smo takšne temperature, kajti tla so bila razgreta od obilne prepeke sonce preteklih dni. Razlike so bile tudi med pet in deset stopinj. Termo kamera je pokazala, da ima betonska pot 28 stopinj, zelena nabrežina 23 stopinj, voda pa okoli 20.«
V centru še večje razlike
Ob toplotnih udarih so temperaturne razlike v mestih še večje. Temperature betonskih tlakovcev na soncu so dosegale okoli 50 stopinj Celzija. Nekaj metrov stran v senci pa je bila temperatura za 20 stopinj nižja.
Prav zato je pri urbanističnem načrtovanju nujno težiti k zelenim površinam.
»Želimo seznanjati širšo javnost z našimi ugotovitvami in izpostavljati pomene zelenih javnih površin v urbanih delih.
Naj bo to tudi napotek za odločevalce v našem mestu, kako pomembno je vedenje o prednostih zelenega, na primer dreves, in kako pomembno je negovati zelene zaklade našega mesta. Kot to počnejo ostala evropska mesta.«
Podobno se svojih zelenih površin lotevajo tudi v mnogih evropskih prestolnicah, kjer ogromne parkovne površine dejansko predstavljajo pljuča velemest.
V tujini že dalj časa velja, da so mestna drevesa enako pomemben element kot stavbe in ostala mestna infrastruktura. Imajo pa zelo veliko vlogo pri ohranjanju kakovosti življenja ljudi v mestu in biotske pestrosti ter zagotavljajo številne druge pozitivne funkcije, ki jih pač drevesa omogočajo.
