Državne zaščite za mariborsko najstarejšo trto ne bo. Kdo je bil za in kdo proti?

Parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v začetku novembra obravnaval predlog zakona o Najstarejši trti na svetu, ki ga je septembra v proceduro vložil mariborski poslanec in svetnik Dejan Kaloh, predlog pa so takrat podprli še poslanke in poslanci Mojca Šetinc Pašek, Jože Tanko, Andrej Hoivik, Alenka Jeraj, Anže Logar in Eva Irgl.

Predloga večina članov odbora po razpravi ni sprejela.

Kaloh je na seji znova poudaril, da najstarejša trta na svetu razen Odloka o razglasitvi Stare trte v mariborskem Pristanu za naravno znamenitost, ki je bil sprejet v letu 1994 na občinski ravni, nima zakonskega predpisa, ki bi celovito urejal najstarejšo trto na svetu kot spomenik državnega pomena in zanjo zagotovil ustrezno financiranje iz državnega proračuna. 

Najstarejša trta na svetu že dolgo ni več zgolj lokalna znamenitost, ampak predstavlja pomemben del slovenske kulturne in naravne dediščine, ki je tudi že mednarodno prepoznana, je prepričan Kaloh, pa tudi, da bi z zakonom ustvarili možnosti za ustreznejšo varstvo in ohranitev te neprecenljive naravne vrednosti Slovenije.

Predpisi že obstajajo 

V parlamentarni pravni službi so med drugim ocenili, da veljavna ureditev varstva najstarejše trte že zagotavlja tako njen obstoj kot nadaljnji razvoj. Ugotavljajo tudi, da gre za nekatere vsebine, ki so v zvezi z najstarejšo trto in hišo najstarejše trte deloma že urejene z drugimi predpisi, ki so izdani na podlagi več zakonov.

Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ervin Kosi, je povedal, da predlagani zakon dolgoročno ne ohranja kulturne dediščine, kot je navedeno med cilji zakona, saj se pretežno osredotoča na vsebine povezane s promocijo, protokolom in turizmom ter zagotovitvijo finančnih sredstev iz državnega proračuna.

Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah trte samostojno ni mogoče uvrstiti med kulturno dediščino, je dodal. 

Hiša Stare trte na naslovu Vojašniška ulica 8 je v registru nepremičnin kulturne dediščine vpisana kot enota dediščine Maribor hiša Vojašniška osem in je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena z Odlokom o razglasitvi nepremičnih, kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor. 

Trta je le dodana vrednost stavbe kot naravna znamenitost, je pojasnil Kosi, in bi v zvezi z zakonom predlaganim vpisom na seznam svetovne naravne dediščine morala izpolnjevati vsaj enega od kriterijev, a jih ne.

O dimenzijah predloga

Samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki sicer ni članica odbora, a je tam govorila, ker se ji predlog zdi pomemben. 

Menila je, da ga bodo zavrnili iz povsem napačnih birokratskih predpostavk.

»Začnimo se raje pogovarjati o rešitvi, od katere bomo pravzaprav imeli vsi neko korist, ne samo Maribor, ampak predvsem država. Da gre torej za specialno rastlino, da jo je treba specialno dodatno zaščititi, bolj kot je zdajle zaščitena. Da gre za enkratno svetovno znamenitost in s tem turistično ter tudi protokolarno atrakcijo naše države, ne zgolj mojega Maribora. Končno imajo ali pa si želijo praktično vsa mesta, v katerih sem bila, cepič stare trte in te žlahtne rastline, da se razširi po vsem svetu. 

Pomisleki, da je ta lex specialis problematičen zato, ker ima vsaka vas neko rastlino, pa naj bo to roža, trta, hruška ali hmelj, in bo zato vsaka vas hotela svoj specialni zakon, sem prepričana, da v tem konkretnem primeru ne vzdržijo. Ne, spoštovani kolegi, to ni nobena pivska fontana v Laškem ali pa kuhanje bograča v Lendavi za Guinnessov rekord, ki po moji oceni zares ne sodi v kategorijo pogovora o zakonskem urejanju statusa posebnega pomena neke zadeve. Gre za popolnoma drugo dimenzijo, ki je primerljiva z nivojem zaščite lipicanca ali pa Škofjeloškega pasijona ali pa morda Blejskega otoka,« je še izpostavila Pašek.

O promociji in denarju

Tomaž Lah iz Gibanja Svoboda pa je sporočil, da podpirajo jasno varstvo in upravljanje z najstarejšo trto na svetu, ki je že sedaj tudi dobro. 

»Torej, najstarejša trta je zaščitena skladno z veljavnim pravnim sistemom varstva naravnih in kulturnih vrednot v Sloveniji, vključno z vpisom v Register naravnih vrednot na državni ravni. 

Na promociji Stare trte, na njeni skrbi zanjo in tako naprej, pa moramo seveda dalje delati, ampak žal je ta zakon pač napačna pot,« je dejal.

Njegov strankarski kolega Darko Krajnc je dodal, da je status trte, kot naravna vrednota državnega pomena obstaja.

»Je pa res, da imamo tudi določene stare predpise, ki bi jih bilo potrebno prenoviti. Zakon v taki obliki veliko tega ne rešuje, tudi pristojnosti med potem državo in občino niso jasno razdvojene. 

Verjetno bi potem tudi lokalna skupnost nek del pristojnosti izgubila na ta način, če bi zakonsko spet prenesli na državo,« je izpostavil Krajnc, ki je sicer podprl Kalohova prizadevanja, da bi bila trta vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. Upa tudi na rešitev, kako bi lahko država morda bolj participirala pri vsej zgodbi.  

Tatjana Greif iz Levice je pojasnila, da na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah trte samostojno tako ni mogoče uvrstiti med kulturno dediščino.

Dodatno zanjo tudi ni sprejemljivo, da bi stroški vzdrževanja hiše, ki je v občinski lasti, ter promocija in izvedba tradicionalnih prireditev, ki so v pristojnosti Zavoda za turizem Maribor, katerega ustanoviteljica je Mestna občina Maribor, bremenili državni proračun.