Kako nastane Borštnikov prstan? Pogovarjali smo se s Klaro Kačinari iz Zlatarne Kačinari, kjer ga izdelujejo že 31 let.
Za nami je 60. festival Borštnikovo srečanje, na katerem je Borštnikov prstan po izboru žirije v sestavi Branka Šturbeja, Ivane Djilas, Aleša Novaka, Nine Šorak in Gašperja Trohe prejela igralka Nataša Barbara Gračner.
Zagotovo ste se že vprašali, kakšna je zgodba te unikatne nagrade in kako nastaja. Govorili smo s Klaro Kačinari iz Zlatarne Kačinari, kjer prstane za festival izdelujejo že 31 let.
»Festival smo spremljali še preden smo začeli sodelovati s teatrom. Sama imam kulturo izjemno rada in verjamem, da takšen festival družbi prinaša širino,« je dejala.
Zlatarstvo Kačinari je sicer družinska obrt, s katero je že leta 1956 v Mariboru začel Mikel Kačinari, kasneje pa je strast do zlatarstva prenesel na svoje otroke. Takrat je odprl svoj lokal na Vetrinjski 15, štiri leta za tem pa na Vetrinjski 17, kjer danes nastajajo Borštnikovi prstani.
Tri desetletja mojstrstva za simbol gledališke odličnosti
Borštnikov prstan ni zgolj nagrada – je simbol, ki dobi svojo moč šele, ko dobi obliko. Klara poudarja, da je ekipi v izjemno čast, da lahko ustvarjajo izdelek s tolikšnim pomenom:
»Ko nas je takratna direktorica Olga Jančar povabila k sodelovanju, smo bili počaščeni, da je izbrala prav nas. Obenem pa je to tudi velika odgovornost.«
Prvega prstana se spominjajo z mešanico strahu in vznemirjenja. Ko so prejeli potrditev, da je končni izdelek izpolnil pričakovanja, je olajšanje preraslo v ponos.
»Prva reakcija prejemnika odtehta vse – to je res čudovit občutek.«
Od skice do prstana skoraj deset ur
Do leta 2009 so v zlatarni sami skrbeli tudi za oblikovanje prstana, pozneje pa so začeli sodelovati z zunanjimi oblikovalci.
Vsak prstan je ročno izdelan iz 14-karatnega zlata, postopek pa zahteva natančnost in predanost.
»Začne se s pripravo skice in izbiro materiala – tudi kamna, ki bo krasil prstan. Mi dodamo znanje in izkušnje, a spoštujemo vizijo oblikovalca. Gre za okoli osem do devet ur predanega dela in popolnega fokusa,« je pojasnila Kačinari.
Na začetku se držijo temeljev in upoštevajo želje oblikovalca. Prstan sicer ni personaliziran, saj nagrajenec ni znan vnaprej, je pa jasno, ali ga bo prejela ženska ali moški – nagrada se vsako leto izmenjuje.
»Za moške se običajno izberejo temnejši kamni, kot sta oniks in lapis, za ženske pa biserne matice. Te osnove se držimo že leta.«
Za vsakim prstanom stoji zgodba
Svoj prvi prstan so v Zlatarni Kačinari izdelali za igralca Jurija Součka, prva nagrajenka pod njihovim okriljem pa je bila Ivanka Mežan. Klara Kačinari je dejala, da bi se dalo povedati veliko anekdot, a so večinoma osebne narave.
Prstana sta bila dvema prejemnicama tudi ukradena. V enem primeru je družina pristopila do zlatarne, da so v nekoliko drugačni obliki poustvarili prstan, saj gre vendarle za nekaj več kot le zlato – gre za zgodovino in čustva, ki so prisotna ob prejemu.
Ob lanskem jubileju, 30-letnici izdelovanja Borštnikovih prstanov, so v zlatarni želeli pripraviti srečanje s prvima nagrajencema, za katera so prstan izdelali oni:
»Želeli smo organizirati srečanje med prvima prejemnikoma, ki smo jim izdelali prstane. Srečanje se žal ni izšlo, ker se je gospod Souček pred tem poslovil.«
