Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta letos obeležujemo tudi 80 let od osvoboditve enega najbolj zloglasnih koncentracijskih taborišč.
Mariborska sinagoga danes odmeva v duhu opomina ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki je 27. januarja. Letos obeležujemo tudi 80. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau.
»Iskreno verjamem, da z vsakim dejanjem spomina na grozote holokavsta in vojnega uničenja postajamo močnejši in odločnejši v naših prizadevanjih za mir, končanje vojn in spoštovanje človekovih pravic,« je zbrane nagovoril evropski poslanec Matjaž Nemec.
Tovrstni dogodki nosijo jasno sporočilo, in sicer da nikoli ne smemo dopustiti, da bi se takšna tragedija ponovila.
Več kot milijon žrtev
Auschwitz-Birkenau je bilo največje nemško nacistično koncentracijsko taborišče, ki je delovalo med letoma 1940 in 1945 na območju okupirane Poljske.
V taborišču je bilo ujetih več kot 1,3 milijona ljudi, med njimi so bili predvsem Judi, Poljaki, Romi in sovjetski vojni ujetniki. V plinskih komorah je tam izgubilo življenje več kot milijon žrtev.
27. januarja 1945 so taborišče osvobodile enote Rdeče armade, danes pa ta dan velja za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.
»Naj bo ta razstava priložnost za razmislek, spoštovanje in zavezo, da bomo vrednote humanosti, strpnosti in sožitja negovali tudi v prihodnje,« je povedala direktorica Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije Nataša Robežnik.
Svojo izkušnjo s koncentracijskimi taborišči je predstavila tudi Jelka Šporin Šarh, hči Elizabete Šarh, in s prisotnimi delila spomine - tudi tistega, ko je preko pisma izvedela, da je bilo taborišče v Auschwitzu mamina zadnja postaja.
Razstava v poklon slovenskim taboriščnicam
Ob tej priložnosti so v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor otvorili potujočo dokumentarno razstavo 'Slovenske taboriščnice v nacističnih koncentracijskih taboriščih', ki jo je pomagala pripraviti Monika Kokalj Kočevar.
»Namenoma smo izbrali različne usode - preberemo lahko zgodbe štirih slovenk in dveh judinj. Najprej so predstavljene s citatom, sledi njihova življenjska zgodba. Med ohranjenimi predmeti taboriščnic so kuharske in spominske knjige, ki jih ne najdemo med ohranjenimi predmeti taboriščnikov,« je ob odprtju povedal direktor mariborske sinagoge Boris Hajdinjak.
Za glasbeni program sta poskrbela dijaka konservatorija za glasbo in balet Klara Kobolt in Vito Beton, dve pesmi pa je iz zbirke 'Od tod so bežale še ptice' prebral dijak Prve gimnazije Maribor Bor Hajdinjak.
»Pričujoča razstava nam prinaša prepustljivo sporočilo slovenskih taboriščnic, sporočilo ob veliki bolečini, a tudi o pogumu spregovoriti ter nanavkljub ranam preteklosti graditi boljši jutri,« je še povedal Matjaž Nemec.
Razstava bo na ogled do 4. septembra, ob jutrišnjem kulturnem prazniku pa bo ob 12. in 16. uri organizirano tudi vodenje.
