Na sedežu mariborske univerze je bila danes slovesnost ob odkritju spominskega obeležja v spomin na prvo občinsko hranilnico na Slovenskem, ki je imela sedež prav v stavbi zdajšnjega rektorata na Slomškovem trgu.
NLB in Univerza v Mariboru sta danes v prostorih rektorata Univerze v Mariboru na Slomškovem trgu, kjer je domovala Mestna hranilnica Maribor, prva občinska hranilnica na Slovenskem, odkrili spominsko obeležje.
Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, ki deluje pod okriljem NLB, vsako leto izbere eno izmed skoraj 400 finančnih institucij, ki so na Slovenskem delovale med dvestoletno zgodovino bančništva. Na zgradbo izbrane institucije Bankarium v dogovoru z lastniki namesti spominsko tablo.
Spominski tabli sta bili doslej nameščeni pred poslopjem Državnega zbora v Ljubljani ter v središču Dravograda.
Prva občinska hranilnica na slovenskih tleh
Mestna hranilnica Maribor je torej tretja finančna institucija, ki je prejela spominsko obeležje.
Bila je prva občinska hranilnica na slovenskih tleh, ustanovljena leta 1862, in hitro je dosegla okoli 15-odstotni tržni delež in tretje mesto po velikosti med denarnimi zavodi pred 1. svetovno vojno.
Samostojno je delovala sto let, saj je bila leta 1962 priključena Komunalni banki Maribor, ki se kasneje preimenuje v Kreditno banko Maribor.
Pomen zavedanja skupne odgovornosti institucij
Mestna hranilnica Maribor je desetletja zagotavljala posojila mariborskim podjetnikom, obrtnikom, trgovcem in tudi prebivalcem.
Tako je prispevala k procesu ekonomske in socialne modernizacije Maribora in okolice. Hkrati je bila nepogrešljiva opora družbenemu razvoju Maribora.
Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, je v svojem nagovoru poudaril, da današnja prireditev izraža pomen zavedanja skupne odgovornosti institucij za razvoj družbe kot celote, pri čemer se izkazuje pomembnost sodelovanja med institucijami, tudi med institucijami znanja ter finančnimi institucijami in bankami.
»Spominsko obeležje po eni strani poudarja dober zgled prednikov, po drugi pa nas z vidika družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja opominja, da tudi sedaj in v prihodnje skrbimo za dobrobit okolja, v katerem živimo.«
Za razvoj družbe potrebno znanje in finančne institucije
Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je spomnil, da so vizionarske odločitve v preteklosti pripeljale do izgradnje poslopja današnje univerze, ki je vsem še danes v ponos in navdih.
»Menjale so se države, različni sistemi, potrebe pa so ostale enake - za razvoj družbe je potrebno znanje in finančne institucije, ki dobre ideje podpirajo. Najprej se je treba zavedati svojih korenin, da bomo lahko skupaj šli v boljšo prihodnost.«
Povezovanje znanja s finančnimi viri
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB pravi, da prostor univerze, v kateri je nekoč domovala prva občinska hranilnica, povezuje znanje s finančnimi viri, tradicijo in nacionalno zavestjo.
»Ni suverenosti brez lastne finančne hrbtenice in kulturne identitete,« je poudaril in spomnil, da je pod okriljem NLB nastal Muzej slovenskega bančništva – Bankarium.
S spominskimi ploščami jih iztrgamo pozabi spomina
Direktorica NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine Irena Čuk, je na današnji prireditvi povedala:
»Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, postaja prepoznaven. V dobrih dveh letih ga je obiskalo več kot 8000 obiskovalcev, od tega 2500 šolarjev, dijakov in študentov, ki so na zanimiv način spoznali dvestoletni razvoj bančnih institucij na Slovenskem in njihove bančne prakse ter preizkusili svoje finančno znanje v kvizih in igricah Finančnega labirinta.
Zgodovinske bančne institucije obeležujemo s spominskimi ploščami zato, da jih iztrgamo pozabi spomina in jim priznamo, da so svojo iniciativo in s svojim delom pomembno prispevali k razvoju slovenskega gospodarstva in blaginje naroda.«
