V Vetrinjskem dvoru je v sinoči pod okriljem Liste kolesarjev in pešcev potekala javna razprava o prenovi Slomškovega trga, enega najpomembnejših javnih prostorov v Mariboru.
Projekt prenove Slomškovega trga je vreden približno 15 milijonov evrov in temelji na arhitekturnem natečaju iz leta 1996, ki ga je pripravila ekipa arhitekta Borisa Podrecce. Prav starost koncepta in način nadaljnjega načrtovanja sta bila v središču razprave, ki jo je vodil Josip Rotar.
Na okrogli mizi so sodelovali krajinski arhitekt Robert Gostinčar, Petra Očkerl z Inštituta za politike prostora, podžupan za področje prostora Gregor Reichenberg, občinski urbanist Tomaž Kancler, mestna svetnica Tjaša Gojkovič in predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid.
Razprava je odprla vprašanja o transparentnosti postopka, vključevanju javnosti in o tem, kakšen naj bo osrednji mestni trg v času podnebnih sprememb in drugačnih prometnih navad.
Nadaljevanje starega natečaja ali nova priložnost?
Mestna občina Maribor je projekt prenove nadaljevala na podlagi prvotnega natečajnega predloga iz devetdesetih let, ki so ga v zadnjih letih nadgradili in razširili tudi na vpadne ulice.
Podžupan za področje prostora Gregor Reichenberg je pojasnil, da je občina projekt zaupala istemu arhitektu, ker je bil ta že izbran na mednarodnem natečaju. Odločitvi je botrovalo dejstvo, da je Podrecca mednarodno priznan arhitekt slovenskih korenin, ki se največ ukvarja prav z oblikovanjem javnega prostora in je po tem tudi znan.
»Javni natečaj je pred leti že bil, zato smo se odločili nadgraditi projektno dokumentacijo in jo naročiti pri že izbranem arhitektu,« je dejal Reichenberg.
Po drugi strani so nekateri sogovorniki poudarili, da bi nov javni natečaj lahko omogočil svež pogled na prostor, ki se je v treh desetletjih družbeno in prostorsko močno spremenil. Krajinski arhitekt Robert Gostinčar je ob tem poudaril, da natečaji sicer niso vedno zagotovilo za najboljšo rešitev ter da moramo ob tem zaupati strokovnim službam:
»V tem kontekstu bi se morali zanesti na dokumentacijo, ki nam jo pripravijo strokovne službe v mestni upravi. Ta zadeva statistiko pregrevanja, klimatskih sprememb, prometno problematiko, analizo infrastrukture, financ in izločevanje javnosti. Smo mesto med veliko urbanostjo in vaškostjo, zato je vključevanje javnosti lahko naporno, a nujno.«
Očitek o pomanjkljivi vključitvi javnosti
Pomemben del razprave je bil namenjen vprašanju, kako in kdaj je bila v proces vključena javnost. Mestna svetnica Tjaša Gojkovič je opozorila, da se ključne odločitve pogosto sprejemajo brez širše razprave.
»Ključne odločitve se ne predstavijo javnosti in ne usklajujejo z njo, družbeni konsenz pa se nato nadomešča s koalicijskim odločanjem na sejah mestnega sveta,« je dejala.
Po njenem mnenju bi morali postopki načrtovanja večjih mestnih projektov potekati od spodaj navzgor, z več javnimi razpravami in vključevanjem prebivalcev že v zgodnjih fazah načrtovanja.
Podobno je izpostavila tudi predstavnica Inštituta za politike prostora Petra Očkerl, ki je poudarila pomen pravočasnega vključevanja javnosti, še preden so pripravljene vizualizacije in konkretne rešitve. Spremembe, kot je ukinitev parkirišč, namreč neposredno vplivajo na vsakdanje življenje ljudi, zato so po njenem mnenju ključni komunikacija, razlaga in dialog.
Predstavniki so sicer povedali, da so želeli dokumentacijo, napisano 25. marca 2025, predstaviti v kratkem, a so jih organizatorji javne tribune prehiteli. Načrti bi naj bili tako kmalu v celoti objavljeni.
Parkirišča, drevesa in vročinski valovi
V razpravi so se dotaknili tudi konkretnih vsebinskih vprašanj prenove. Po besedah občinskega urbanista Tomaža Kanclerja projekt ne pomeni načrtovanja novega trga, temveč prenovo obstoječega prostora z dolgo zgodovino.
Slomškov trg obkrožajo pomembne stavbe, kot so mariborska stolnica, rektorat, pošta, nadškofijska palača in Slovensko narodno gledališče. Cilj prenove je, da bi trg postal prijaznejši pešcem in kolesarjem.
Del projekta je tudi ukinitev približno 95 parkirnih mest, ki naj bi jih nadomestili drugje v mestu. Reichenberg je ob tem poudaril, da se prenova trga ne bo začela, dokler ne bo zgrajena nova garažna hiša - načrtovana je pod Glavnim trgom ali pri Ljudskem vrtu.
Precej razprave je sprožilo tudi vprašanje zelenih površin, ki jih bo po prenovi manj. Nekateri udeleženci so opozorili na pomen obstoječega zelenja za hlajenje prostora med vročinskimi valovi. Arhitekt Andrej Šmid, predsednik Društva arhitektov Maribor, je poudaril, da je Slomškov trg že desetletja predmet razprav.
»Kdor koli poseže v ta trg, se dvigne toliko prahu, da mestna uprava na koncu odstopi od projekta. Slomškov trg je res kisel oreh,« je dejal.
Eden od občanov je izpostavil, da je poleti na Slomškovem trgu izmeril kar 10 stopinj manj kot na Lentu in s tem izpostavil pomembnost zelenic in sence. Slednja bi sicer po prenovi naj ostala, bo pa veliko travnatih površin nadomeščenih s tlakovci.
