V Koblarjevem zalivu že 20 let prirejajo eno izmed največjih kresovanj s pestrim zabavnim programom, živo glasbo in ognjemetom.
Kot običajno so za največje kresovanje v mestu poskrbeli v Koblarjevem zalivu. Suho vreme je v kombinaciji z izjemno slabim položajem delavskega razreda v današnji družbi poskrbelo, da se je okoli ognjene gmote Koblerjevega zaliva, zbrala zajetna množica domačinov in okoliških prebivalcev. Kot veleva tradicija so kresovanje popestrili z glasbo in ognjemetom ter slavnostnim nagovorom tik pred "oživitvijo" kresa. Tokratni slavnostni govornik je bil Lojze Raško, predsednik sindikata lesarstva Slovenije.
»Še noben tujec ni prišel v neko državo, da bi kaj prinesel, vsak je prišel zato, da bo kaj odnesel,« je Raško na začetku govora spomnil na projekt Magne Steyer v občini Hoče - Slivnica.
»Upor bo potreben, verjemite mi. Danes se borimo vsak zase, za svoje družine, za svoj kruh, po drugi strani pa drugi mastno kasirajo. Delavca so vedno grdo gledali, ko je ukradel žebelj, ko pa je nekdo ukradel fabriko, pa je bolan, igra košarko in ne more niti do sodišča. Temu je potrebno narediti konec,« je bil na koncu zelo jasen Raško.
Za ognjeno glasbeno podlago pa so poskrbeli Happy Vibe, Jebe'la cesta in Rock Partyzani, ki so množico zabavali še dolgo v noč.
Zgodovina kresovanj
Kres je velik in predvsem nadzorovan zunanji ogenj iz drv, okleščenih vej ali slamnatih butar. Sprva so kurili na dan kresne noči (23. junij), s katerim so bile povezane mnoge ljudske šege in navade. Ljudstvo je takrat verjelo, da je kresni dan najdaljši dan v letu in zato s kresovi želelo počastiti sonce ter mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Na področju Slovenije in tudi zunaj so v času turških vpadov postavljali po hribih kresove kot signalizacijske priprave za obveščanje vasi pred nevarnostjo. Pozneje je prišel v ospredje kres za 1. maj, ki ostaja v ospredju še danes.
1. maj - praznik dela
Praznik dela (znan tudi kot prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga vsako leto 1. maja praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez po uspehih, ki jih je doseglo kanadsko delavsko gibanje zlasti leta 1872, zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen osemurni delavnik. Praznik delavstva je tudi največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Zaradi politično levega navdiha, ki ga nosi praznik, je bil prvi maj skozi vso svojo zgodovino izstopajoč dogodek za demonstracije različnih socialističnih, komunističnih in anarhističnih skupin.
Foto: Janez Leskovar
