V Malečniku se je včeraj odvila osrednja slovesnost petdnevnega Glaserjevega festivala, ki nosi ime po duhovniku, pesniku, pisatelju, prevajalcu in narodnem buditelju Marku Glaserju.
Rdeča nit letošnjega festivala je kulinarika, saj je prav v okviru festivala izšla knjiga Malečniška kuharica, v kateri so zbrani 100-letni recepti šolskih sester, ki so nekoč delovale v Malečniku.
Recepti so v knjižni izdaji zaživeli zahvaljujoč članicam Društva malečniških gospodinj, župnijskemu upravitelju Sebastijanu Valentanu in Celjski Mohorjevi družbi.
Ni naključje, da je najpomembnejši dogodek festivala, predstavitev Malečniške kuharice, potekal včeraj, 21. aprila. Prav na ta dan pred 217 leti se je namreč rodil Glaser, ki je skoraj pol stoletja vodil župnijo v Malečniku.
Prizadeval si je za to, da bi tudi dekleta prišla do izobrazbe. V ta namen je zgradil samostan in iz Eggenberga v Malečnik pripeljal šolske sestre, ki so začele z vzgojno izobraževalno dejavnostjo.
Kulinarična zapuščina šolskih sester oživela v lični kuharici
Šolske sestre so želela dekleta pripraviti na njihovo kasnejše življenje, zato so prirejale tudi kuharske tečaje. Pred mnogimi leti se je enega takšnega tečaja udeležila tudi Alojzija Koletnik.
Recepte si je zapisovala v poseben zvezek, ki je ostal kot dragocen dokument časa ohranjen vse do danes. Osemdeset porumenelih listov skoraj sto let starega zvezka je bilo povod za izdajo Malečniške kuharice.
»Pozabi smo iztrgali neprecenljivi dokument časa in kraja, zvezek receptov iz kuharskega tečaja, ki so ga pred stoletjem vodile malečniške šolske sestre,« je povedal župnijski upravitelj Sebastijan Valentan.
Kot je povedal, Malečniška kuharica ne vsebuje le odličnih receptov, pač pa so na koncu knjige zapisani nekateri koristni napotki šolskih sester za dobro gospodinjo. Na zadnjih straneh knjige najdemo vse od tega, kako se je treba lotiti dela na vrtu, do tega, kako naj se pripravi miza za slovesno kosilo.
»To ni samo kuharica, je zgodba na katero smo lahko še kako ponosni«
»Mohorjeva družba je skozi zgodovino izdala kar nekaj kuharic,« je povedala ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe Tanja Ozvatič: »Ampak mislim, da bo ta, ki je tukaj pred nami, imela posebno mesto tudi v mohorski tradiciji.«
To dokazuje tudi dejstvo, da so se predstavitve v Glaserjevem salonu v Malečniku udeležili vsi sodelavci najstarejše slovenske založbe. S tem so hkrati obeležili mednarodni dan knjige, ki ga praznujemo 23. aprila.
»To ni samo kuharica, je zgodba na katero smo lahko še kako ponosni,« je dejala urednica Celjske Mohorjeve družbe Saška Ocvirk.
Z njo so se o nastajanju, izzivih in pomembnosti knjige pogovarjali sestra Hermina Nemšak, predsednica Društva malečniških gospodinj Valerija Bračko in župnijski upravitelj Sebastijan Valentan.
Prvič podelili Glaserjev srebrnik
Ob osredni slovesnosti je bil redovnicam iz Slovenske Bistrice, ki so naslednice malečniških šolskih sester, podeljen Glaserjev srebrnik kot znamenje hvaležnosti za njihovo zgodovinsko delovanje v Malečniku.
Tega je v imenu sester prevzela predstojnica vikariata častitih sester Frančiškank brezmadežnega spočetja Hermina Nemšak.
Poudarila je, da so hvaležne svojim predhodnicam, ki so se odzvale povabilu Glaserja in prišle v Malečnik, prav tako so jim hvaležne za vso dediščino, ki je ostala za njimi.
»Poleg hvaležnosti in ponosa se v meni prebuja tudi prepričanje, da ta karizma, dar za druge, živi še danes,« je povedala: »Če Društvo malečniških gospodinj skupaj z gospodom župnikom ne bi bilo prepričano, da se iz preteklosti lahko veliko naučimo za sedanjost, te knjige ne bi bilo.«
Želijo si, da bo knjiga našla pot v domove
Kako je sploh prišlo od porumenelega zvezka z recepti do knjige? Ob pogledu na zvezek se je Valentanu utrnila ideja o knjižni izdaji, s katero bi recepte rešili pred pozabo. Pobudo je predstavil predsednici Društva malečniških gospodinj, ki je bila nad idejo navdušena.
Zagona in navdušenja so se hitro nalezle tudi ostale malečniške gospodinje. Vse recepte so preizkusile, preverile količine in jim po potrebi dodale sodobne izkušnje in nasvete.
Pri tem so naletele tudi na nekatere izzive – recepti so bili zapisani zelo preprosto, težavo so predstavljale tudi pogovorne besede, ki danes niso več v rabi. Nekatere recepte je bilo treba zato tudi jezikovno prilagoditi sedanjim razmeram.
»Želimo si, da bi bila to knjiga, ki bi našla pot v vsako malečniško kuhinjo,« je povedala Valerija Bračko.
Predsednica Društva malečniških gospodinj ob tem pravi, da si želijo tradicijo šolskih sester nadaljevati tudi z izvajanjem tečajev. En tak tečaj je že za njimi, izvedle so ga v okviru Glaserjevega festivala in naletele na pozitiven odziv.
Šinko: »Hvala, ker pomagate ohranjati kulinarično znanje in veščine naših prednikov«
Zbrane v Glaserjevem salonu je nagovorila tudi častna pokroviteljica festivala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Vsem vpletenim v organizacijo festivala se je zahvalila za prispevek k ohranjanju slovenske kulturne dediščine.
Kot je povedala, je kulinarika že od nekdaj ponos naše dežele: »Pod rokami pridnih gospodinj so v preteklosti nastajali recepti, ki so v sodobnem času dobili svojo prepoznavnost celo na evropskem nivoju.«
Dodaja, da kuharji in gostinci, ki danes umeščajo Slovenijo na svetovni zemljevid, gradijo na temeljih, ki so jih v preteklosti postavili pionirji slovenske kulinarike: »Ni naključje, da si naša majhna, a kulinarično izredno bogata in raznolika država vtira vse bolj pomembno mesto na svetovnem kulinaričnem zemljevidu. Vsi ti dosežki se vedno vračajo h koreninam.«
Ni še konec dogajanja, zaključek festivala v nedeljo
V soboto se bodo udeleženci Glaserjevega festivala podali na romanje-ekskurzijo v Belo krajino, kjer si bodo v Črnomlju med drugim ogledali etnološki muzej, nato pa se preizkusili na delavnici peke črnomaljske preste.
Festival se bo zaključil v nedeljo v romarski cerkvi Matere božje na Gorci, kjer bo najprej spominska maša za Marka Glaserja, po njej pa polaganje venca na njegovo grobnico pred cerkvijo.
Starejše novice
