Je država vzela v zakup gradnjo Magnine tovarne na drugih, primernejših območjih na Štajerskem. Novi klici okoljevarstvenikov delo države postavljajo pod vprašaj.
Sinteza KCD – Koalicija civilne družbe za prenovo na naslov ministrov Dejana Židana, Zdravka Počivalška in Irene Majcen poslala dopis, v katerem se zaskrbljeno sprašuje, ali je država zares temeljito razmislila o zemljišču, na katerem nameravajo graditi novo proizvodnjo Magne Steyr. Sami namreč niso prepričani, če je naša država to zares storila:
»Ljudje, ki opozarjajo na spornost sedaj predvidene lokacije oziroma na previsoko razvojno ceno, ki jo bomo plačali za to investicijo, niso prepričani, da ste temeljito proučili vse možnosti. Nasprotno, večina je prepričana, da ste pri izbiri preveč sledili le interesu investitorja in njegovim predlogom ter zahtevam.«
Na takšnih območjih posegi v gozd le izjemoma dopustni
Problem pa seveda ni le v kmetijskih zemljiščih, na katerih je predvidena gradnja, pač pa tudi v dvomljiva smiselnost podiranja Rogoškega gozda. O slednjem je svoje mnenje podal tudi diplomiran inženir gozdarstva Tine Krušec, ki se zavzema za še večjo zasaditev gozdov v krajih, kjer je to potrebno. Tudi v gozdno-gospodarskem načrtu pod točko Posegi v gozd in gozdni prostor je zapisano, da so v primestnih in kmetijskih krajinah z zelo malo gozdnatih površin, torej manj kot 10 odstotkov, posegi v prostor le izjemoma dopustni, »še posebno v primeru nameravanih posegov v večje gozdne površine in predvidenih popolnih odstranitev gozdnih površin katerekoli velikosti«.
»Na njivah in travnikih postavljamo industrijske hale in vrtne centre, kmetijska zemljišča nato poiščemo v gozdovih, ki jih posekamo in spremenimo v polja in travnike, gozdna zemljišča pa bomo nadomestili že kje – morda na Luni, Marsu ali pa na kakšnem še bolj eksotičnem koščku našega univerzuma,« je Krušec zapisal za civilno iniciativo Rešimo Rogoški gozd.
Gozdovi kot zadnji branik naravnega okolja
Nič več ni skrvnost, da za onesnaženost zemlje na območju Dravskega polja niso krive le avtoceste ali bližnje letališče, pač pa je za to v veliki meri kriv tudi človek z prevelikimi nanosi pesticidov, divjimi odlagališči in kopanjem gramoznic. Prekoračena vsebnost pesticidov v gramoznici Jama pri križu, eni od neštetih gramoznic na Dravskem polju, je že v devetdesetih poskrbela za to, da je brez pitne vode ostalo kar 8000 prebivalcev v občinah Ptuj, Maribor in Slovenska Bistrica.
»Prav zaradi vseh omenjenih posegov pa gozdne površine v ravninskih delih naseljenih in kmetijsko intenzivnejših območjih predstavljajo zadnji branik naravnega okolja,« meni Krušec.
Je država zares izčrpala vse možnosti ali ravna po liniji najmanjšega odpora?
V Sintezi-KCD se sprašujejo, če je država pri izbiri alternativnih zemljišč sploh upoštevala območje nekdanje tovarne sladkorja v Ormožu, Kidričevo, lokacijo nekdanjega TAM-a in še nekatere druge lokacije. O »šlampariji« pri iskanju primernih zemljišč se strinja tudi Krušec:
»Namesto ukvarjanja z optimizacijo opuščenih ali slabše izkoriščenih industrijskih površin v okolici Maribora se prostor raje išče tam, kjer je vse malo bolj 'u easy'.«
Izrčpane možnosti morajo biti črno na belem
Medtem pa v Sintezi še opozarjajo, je še pred začetno gradnjo nujno potrebno opredeliti možnost drugih, primernejših zemljišč ter navesti razloge za nesprejemljivost teh, ki jih predlagajo sami.
»Spoštovana ministra, gospod Židan in gospod Počivalšek in cenjena ministrica gospa Majcnova, pozivamo Vas da še enkrat proučite odločitev o izbiri lokacije, da pregledate in ovrednotite alternativne lokacije, preden se dokončno odločite za tako sporno in tvegano investicijo, ki že v osnovi, s spremembo namembnosti obdelovalne zemlje, prinaša škodo, ki jo na dolgi rok ne bodo mogla odtehtati vsa obljubljena delovna mesta.«
