Na Taboru se vrstijo pomembne prenove, prebivalce pa še vedno najbolj bremenijo pomanjkanje parkirnih mest, prometne zagate in vse šibkejši sosedski odnosi.
Na Mariborinfo nadaljujemo serijo prispevkov, v katerih predstavljamo dogajanje v mariborskih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Preverjamo, kateri projekti se izvajajo, kakšni so načrti za prihodnost ter katere težave najbolj zaznamujejo življenje prebivalcev.
Tokrat smo se pogovarjali s predsednikom Mestne četrti Tabor Vitorjem Zečičem. Kot je poudaril, se je v četrti v zadnjem obdobju zvrstilo več pomembnih infrastrukturnih projektov, med največjimi izzivi pa ostaja pomanjkanje parkirnih mest v starejših stanovanjskih soseskah.
Ob cestah in parkiriščih želi več pozornosti nameniti tudi povezovanju prebivalcev in oživljanju sosedskih odnosov.
Prenova Bumeranga odprla vprašanje parkiranja
Med pomembnejšimi projekti zadnjega obdobja je bila prenova območja stanovanjske soseske Bumerang. Uredili so dotrajane ceste, prometni režim in parkiranje, posegi pa so med delom stanovalcev sprožili nezadovoljstvo, predvsem zaradi manjšega števila parkirnih mest in nove enosmerne ureditve.
Zečič poudarja, da razume stisko stanovalcev, vendar opozarja, da gre za staro in gosto pozidano sosesko, ki ni bila zasnovana za današnje število avtomobilov.
»Imamo prostor, v katerega lahko umestimo le toliko vozil. Več pač žal ne gre,« je dejal.
Kot pojasnjuje, so bila nekatera vozila pred prenovo parkirana tudi znotraj parka in na zelenih površinah. Nova ureditev omogoča parkiranje ob parku, ne pa tudi poseganja vanj, saj gre za javno zeleno površino, območje pa je tudi pod spomeniškim varstvom.
Po njegovih besedah so ureditev po zaključku del preverili tudi predstavniki Gasilske brigade Maribor. Kot je pojasnil, so ocenili, da je območje za njihova intervencijska vozila dostopno in ustrezno urejeno.
Predsednik mestne četrti razume željo prebivalcev, da bi parkirali čim bližje domu, vendar meni, da rešitve ne smejo biti dosežene na račun celotnega parka.
Kot eno od možnosti je predlagal ureditev manjšega števila dodatnih mest na delu, ki je od osrednje parkovne površine ločen z živo mejo. Tak poseg bi moral biti izveden tako, da bi se ohranila drevesa in zaščitil njihov koreninski sistem.
Za morebitno izvedbo bi bila potrebna ustrezna dovoljenja, soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine in verjetno tudi sprememba prostorskih aktov.
»Ne vidim druge rešitve kot potrpljenje in pravilno komunikacijo,« je dejal in dodal, da bo treba potrebe stanovalcev usklajevati z zakonodajo ter ohranjanjem zelenih površin.
Nova parkirna mesta pri šoli
V okviru širše ureditve območja so obnovili močno dotrajano Jedličkovo ulico in pot med vrtcem ter Osnovno šolo Angela Besednjaka, kjer se je ob močnejšem deževju prej nabirala voda.
Pri šoli so uredili devet novih parkirnih mest, še eno pa je predvideno pri vrtcu. Dodatne možnosti se odpirajo tudi na Poštelski ulici, kjer naj bi uredili okoli 40 parkirnih mest, vendar bodo ta v prvi vrsti namenjena tamkajšnjim stanovalcem.
Težava je predvsem v tem, da so bile starejše soseske zgrajene v času, ko je bilo avtomobilov bistveno manj. Danes ima posamezno gospodinjstvo pogosto dve ali več vozil, prostora med bloki pa ni mogoče povečevati brez posegov v druge javne površine.
Po Zečičevem mnenju stisko dodatno povečujejo službena vozila, večji kombiji in avtomobili zaposlenih v okoliških ustanovah.
»Podjetja morajo za službeno vozilo zagotoviti svoj parkirni prostor, ne prostora v soseski,« meni.
V začetku avgusta prenova Ljubljanske ulice
Med največjimi prihajajočimi projekti na Taboru je prenova Ljubljanske ulice, ki se bo začela v začetku avgusta.
Dela bodo potekala fazno, prva faza pa naj bi zajela odsek med križiščem z Ulico Pariške komune in križiščem s Fochovo ulico.
»To je ogromna pridobitev, velik projekt,« je poudaril Zečič.
Prenova bo zajela vozišče, površine za pešce in kolesarje, javno razsvetljavo, komunalno infrastrukturo ter zelene površine. Ob tem je Zečič izpostavil tudi že izvedene prenove Koseskega ulice ter delov Beograjske, Fochove in Delavske ulice.
»Ne morem biti nezadovoljen, koliko projektov smo dobili,« je dejal.
Pri tržnici Tabor še čakajo na sredstva
Mestna četrt Tabor sodeluje tudi pri načrtovani prenovi tržnice Tabor, čeprav tržnica leži na območju sosednje Mestne četrti Nova vas. Del dostopov do nje namreč poteka tudi s strani Tabora.
Po besedah predsednika zaenkrat še čakajo informacije o zagotavljanju finančnih sredstev in nadaljnjih korakih.
Po trenutnih načrtih bi bila tržnica urejena na zgornjem nivoju, spodaj pa bi nastali parkirni prostori in površine za medgeneracijske ter druge dejavnosti.
Zečič tržnice ne vidi le kot prostora za nakupovanje, temveč kot pomembno točko srečevanja prebivalcev.
»Tam je ogromno komunikacije. Tržnica je prostor, kjer se dogajajo socialni stiki,« je dejal.
Takšni prostori so po njegovem še posebej pomembni za starejše in ljudi, ki živijo sami.
Sosedski odnosi so vse šibkejši
Poleg infrastrukturnih težav Zečiča skrbi tudi slabljenje sosedskih odnosov. Kot se spominja, so se prebivalci nekoč poznali po celotni soseski, danes pa so stiki pogosto omejeni zgolj na posamezen blok ali vhod. K napetostim prispevajo tudi težave s parkiranjem, priznava.
V mestni četrti zato skušajo prebivalce povezovati prek sodelovanja z vrtci, šolami, Izobraževalnim centrom Piramida, Energetiko Maribor, gasilci, Slovensko vojsko in drugimi ustanovami.
Pomemben povezovalni člen pa vidi predvsem v otrocih.
»Če pokličem 20 starejših, jih bo prišlo sedem. Če pokličem 20 otrok, bo prišlo 30 odraslih, ki bodo stali skupaj in se bodo vsaj takrat pogovarjali med sabo,« je ponazoril.
Med večjimi dogodki je izpostavil predstavo v dvorani Tabor, ki se je je udeležilo okoli 1800 otrok iz mariborskih javnih vrtcev. Z različnimi predstavami po šolah in vrtcih so po njegovih besedah v dveh letih dosegli približno 3000 otrok.
Med cestami in parkirišči so ljudje
Zečič ocenjuje, da bo treba nadaljevati prenove dotrajane infrastrukture in iskati rešitve za prometne ter parkirne težave. Kljub temu delo mestne četrti po njegovem ne sme biti omejeno zgolj na ceste in parkirišča.
»Mestna četrt ni namenjena samo urejanju parkirnih mest. Seveda je pomembno, kot je pomembna prenova cest, ampak vmes med tema dvema točkama so ljudje,« je poudaril.
Kot glavno nalogo za prihodnost zato izpostavlja povezovanje prebivalcev, ustanov, podjetij in občine.
»Želim si sodelovanja, komunikacije, dobre volje, srčnosti in medsosedskih odnosov,« je sklenil.
