Želite biti vedno na tekočem? Izberi Mariborinfo kot prednostni vir na Googlu.

Mlada Mariborčana nista pričakovala niti stopničk, domov pa sta se vrnila kot svetovna prvaka v robotiki

| v Lokalno

Govorili smo z dijakoma Srednje elektro-računalniške šole Maribor Tadejem Božičkom in Markom Ptičarjem, ki sta julija na svetovnem tekmovanju na področju robotike v Incheonu v Južni Koreji osvojila prvo mesto.

Letošnje tekmovanje je potekalo med 2. in 6. julijem v Incheonu v Južni Koreji. Ko sta v Mark in Tadej izvedela, da sta postala svetovna prvaka v robotiki, sploh nista bila na prizorišču razglasitve. Dijaka Srednje elektro-računalniške šole Maribor, sta se takrat skupaj z mentorjem Miranom Waldhütterjem medtem odpravila na ogled mesta, saj nista pričakovala, da bosta sploh osvojila stopničke.

»Nisva pričakovala, da bova prva. Šli smo ven in obiskali eno izmed korejskih vasi, potem pa so profesorju začeli pisati, da smo zmagali. Najprej smo mislili, da nas zafrkavajo - šele, ko smo se vrnili na prizorišče, smo dojeli, da je res.«

Svetovna prvaka sta postala z osvojenimi 120 točkami, drugouvrščena ekipa pa jih je prejela 95, zato je bila zmaga še toliko slajša.

Foto: osebni arhiv

Najtežji del? V manj kot enem dnevu uskladiti robota z Japonci

Na tekmovanju, katerega se SERŠ sicer udeležuje že od leta 2012, je letos tekmovalo približno 3.000 tekmovalcev iz 45 držav. Mark in Tadej sta se izkazala v ekipni disciplini RoboCup Junior Rescue Maze, kjer mora avtonomni robot samostojno raziskati labirint in prepoznavati znake.

Tekmovanje je razdeljeno na dva dela - prvo je individualno, drugo pa tako imenovano Superteam, kjer sodelujeta dve naključno izbrani ekipi, ki sta izžrebani na licu mesta. Dodeljeno jima je bilo sodelovanje z japonsko ekipo, za pripravo in usklajevanje pa sta imela manj kot en dan. Ker ima vsaka ekipa svojega robota, sta na polju ves čas oba hkrati in morata med sabo sodelovati.

»Popoldne smo izvedeli nalogo in s katero ekipo bomo sodelovali, naslednje jutro pa je bila že tekma. V tem času moraš pripraviti program, določiti strategijo in poskrbeti, da robota med seboj komunicirata.«

Delo je oteževala tudi jezikovna ovira:

»Fanta iz japonske ekipe sta precej slabo govorila angleško, zato smo si pomagali s prevajalnikom. Včasih je bilo treba najprej ugotoviti, kaj je prevajalnik sploh prevedel, potem pa še, kaj je sogovornik dejansko mislil.«

Foto: osebni arhiv

Robot nastajal skoraj leto dni

Razvoj robota se je začel že med lanskimi poletnimi počitnicami. Osnovo predstavljajo aluminijaste plošče, zgornji deli so natisnjeni s 3D-tiskalnikom, elektronsko vezje pa sta zasnovala sama.

Robot uporablja 17 različnih senzorjev, ki mu omogočajo zaznavanje znakov in ovir v labirintu. Med senzorji so senzor za infrardečo svetlobo, barvni senzor, senzor za orientacijo prav tako ima vsak motor znotraj kolesa svoj senzor za nadzor vrtljajev.

»Senzorji robotu povedo, kje so stene, kakšna so tla in kako naj se orientira. Sam se odloča, kam bo šel in kaj bo naredil.«

Priprave so trajale več mesecev, veliko časa pa sta namenila testiranju v vadbenem labirintu. Kljub temu sta morala robota v Koreji dodatno prilagoditi drugačni osvetlitvi in materialom, saj so se senzorji odzivali drugače kot doma.

Pri delu jima je pomagal mentor Miran Waldhütter, ki je tudi šel z njima na tekmovanje, a mentorji med tekmovanjem v delo dijakov ne smejo posegati, zato sta se morala znajti sama.

Foto: Žan Osim

Navdušila ju je tudi Južna Koreja

Čeprav je bilo tekmovanje v Incheonu osredje njunega obiska, sta si vzela čas tudi za spoznavanje Južne Koreje.

Posebej ju je navdušil Songdo, sodobno načrtovano mesto, zgrajeno na “blatu”. Kot pravita, je v zadnjih dveh desetletjih tam zrasla povsem nova mestna četrt z visokimi stolpnicami in sodobno infrastrukturo, ki ju je navdušila s svojo urejenostjo in naprednostjo.

Izpostavila sta prijaznost domačinov:

»Ko smo potrebovali pomoč ali česa nismo razumeli - kar je bilo pogosto predvsem v restavracijah - so si vedno vzeli čas in nama razložili. Bili so nas veseli,« sta povedala.

Foto: osebni arhiv

»Najbolj zanimivo je, da nekaj narediš sam«

Na vprašanje, zakaj ju robotika tako navdušuje, odgovarjata preprosto.

»Zanimivo je, ko nekaj narediš sam. Ne da kupiš že narejeno, ampak izdelaš po svoje in potem to deluje tako, kot si si zamislil

Po kratkem premoru že razmišljata o novi sezoni. Končna pravila za prihodnje svetovno prvenstvo bodo objavljena šele konec leta, že zdaj pa izbirata nove komponente in razmišljata, kako bi robota še izboljšala.

Foto: Žan Osim in osebni arhiv

Preberite še

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura