Na Studencih v zadnjih letih nastajajo številna nova stanovanja, vendar razvoj cest, vrtcev, šol in drugih javnih vsebin po besedah predsednika mestne četrti ne dohaja rasti prebivalstva.
Na Mariborinfo nadaljujemo serijo prispevkov, v katerih predstavljamo dogajanje v mariborskih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Preverjamo, kateri projekti se izvajajo, kakšni so načrti za prihodnost ter katere težave najbolj zaznamujejo življenje prebivalcev.
Tokrat smo se pogovarjali s predsednikom Mestne četrti Studenci Matejem Vodopivcem. Kot je poudaril, se Studenci zaradi obsežne stanovanjske gradnje hitro spreminjajo, vendar javna infrastruktura temu razvoju ne sledi dovolj hitro.
Nova stanovanja prinašajo tudi nove potrebe
Eden največjih izzivov je po njegovih besedah načrtovanje večjih stanovanjskih sosesk brez pravočasnega zagotavljanja vrtcev, šol, cest, pločnikov in parkirnih mest.
»Če greš graditi stanovanjski kompleks s 560 stanovanji, bi moral že pred tem predvideti, da potrebuješ vrtec, če že ne tudi osnovne šole,« opozarja Vodopivec.
Na Studencih je že zdaj veliko mladih družin, zaradi česar so vrtci in šole vse bolj obremenjeni. Predsednika mestne četrti skrbi predvsem dolgotrajnost postopkov, saj bi lahko bili novi objekti zgrajeni šele takrat, ko jih današnja generacija otrok ne bo več potrebovala.
»Mi vse skupaj zamujamo. Če bo vrtec odprt čez pet ali šest let, bodo ti otroci že v osnovni šoli,« je dejal.
Po njegovem mnenju bi morali pristojni natančneje spremljati demografske spremembe v posameznih delih mesta. Na območjih, kjer nastajajo večje soseske, bi morali podporno infrastrukturo načrtovati sočasno s stanovanjsko gradnjo, ne šele po tem, ko se pojavijo težave.
Bo obstoječa cestna mreža prenesla dodatni promet?
Veliko pomislekov ima tudi glede prometne ureditve okoli novih stanovanjskih kompleksov. Opozarja, da več sto dodatnih stanovanj pomeni tudi bistveno več avtomobilov, jutranjih prometnih konic in pritiskov na že zdaj obremenjene ceste.
Kot primer izpostavlja območje Dravskih kristalov, kjer se po njegovih besedah stanovanja oglašujejo kot nadstandardna, dostopne ceste in okolica pa temu ne sledijo.
Gradnja je na nekaterih cestah pustila tudi vidne posledice. Vodopivec se zato sprašuje, kdo bo plačal sanacijo poškodb, ki jih povzročajo težka gradbena vozila.
»Zanima me, ali bo del teh poškodb kril investitor ali bo vse znova na plečih občine,« pravi.
Opozarja še, da gradnja na tem območju ni končana, zato obstaja možnost, da se bodo poškodbe po obnovi cest ponovile.
Na varnejšo pot do šole čakajo že več let
Med glavnimi prioritetami Mestne četrti Studenci je ureditev varne poti do Osnovne šole Janka Padežnika. Problematičen je predvsem odsek na Ciril-Metodovi ulici mimo gostišča Janez ter povezava s peš in kolesarskimi potmi pri Koroškem mostu.
Po Vodopivčevih besedah se o ureditvi pločnika in kratkega povezovalnega odseka govori že več mandatov.
»Kaj je potrebno za pločnik in dostopno pot, dolgo 20 ali 30 metrov? Dvanajst let. Kje živimo?« je kritičen.
Projektna dokumentacija naj bi bila pripravljena letos, izvedbo pa pričakuje prihodnje leto. Vodopivec poudarja, da večina otrok v šolo prihaja peš ali s kolesom, zato bi morala biti njihova varnost ena prvih prometnih prioritet.
Studenški park še vedno čaka na ureditev
Pomemben projekt je tudi ureditev parka pri cerkvi svetega Jožefa, ki je bil izbran že v prejšnjem ciklu participativnega proračuna.
Pri pripravi načrtov so sodelovali mestna četrt, šola, vrtci, društva, župnija in druge lokalne organizacije. Vodopivec končno zasnovo ocenjuje kot dobro, saj naj bi upoštevala večino podanih predlogov, med drugim tudi ureditev otroškega igrišča.
Kljub temu se izvedba projekta še ni začela. Medtem je območje po njegovih besedah slabo vzdrževano in močno zaraščeno.
»Če imaš park, moraš zanj tudi skrbeti. Drugače je skoraj bolje, da nimaš nič,« opozarja.
Ob tem pojasnjuje, da mestna četrt, župnija ali bližnji stanovalci javne površine ne smejo kar sami pokositi. Zato pričakuje, da bo občina zagotovila redno vzdrževanje in čim prej našla denar za izvedbo potrjenega projekta.
Kritičen je tudi do dejstva, da je že v teku nov participativni proračun, medtem ko nekateri projekti iz prejšnjega še vedno niso uresničeni.
Dogajanje ne bi smelo biti omejeno le na center mesta
Na Studencih si prizadevajo tudi za več kulturnih, družabnih in ustvarjalnih dogodkov. Vodopivec meni, da mestno dogajanje ne bi smelo biti omejeno predvsem na središče Maribora in večje mestne prireditve.
Mestna četrt je denimo želela organizirati predvajanje filma na prostem, vendar so naleteli na stroške, povezane z avtorskimi pravicami in izvedbo. Od ideje kljub temu še niso povsem odstopili.
»Mesto so ljudje. Mesto ni samo center in dogajanje na Lentu,« poudarja.
Po njegovem bi morali dogodke pogosteje organizirati tudi v posameznih četrtih, saj se jih lahko tako lažje udeležijo otroci, starejši in prebivalci, ki zaradi oddaljenosti ali vročine težje prihajajo v mestno središče.
Mestna četrt informacije sicer širi prek svojih kanalov in lokalnih društev, vendar z njimi pogosto doseže predvsem ljudi, ki so v skupnosti že dejavni. Številni prebivalci tako za dogodke, delavnice in druge možnosti vključevanja sploh ne izvedo.
Z dejavnostmi želijo povezovati nove in dolgoletne prebivalce
V prostorih mestne četrti na Erjavčevi ulici Kralji ulice izvajajo program za otroke. Organizirajo ustvarjalne delavnice, branje, igre z žogo, gledališke dejavnosti in druge aktivnosti, ki so posebej dobrodošle med počitnicami, ko so starši v službi.
Vodopivec takšne programe vidi kot pomemben način vključevanja otrok in družin, ki so se na Studence priselili v zadnjih letih.
»Samo negiranje bo prineslo negiranje, vključevanje pa bo prineslo sobivanje,« je poudaril.
Prepričan je, da bi lahko mestne četrti in krajevne skupnosti pri povezovanju različnih skupin prebivalcev odigrale večjo vlogo. Na Studencih imajo po njegovih besedah primerne prostore, dejavna društva in posameznike, ki so pripravljeni sodelovati.
Za takšne programe pogosto niso potrebni veliki finančni vložki, temveč predvsem boljša organizacija, sodelovanje in pripravljenost ljudi, da se med seboj spoznajo.
Na odgovore občine čakajo tudi več mesecev
Vodopivec je kritičen tudi do komunikacije z Mestno občino Maribor. Mestne četrti in krajevne skupnosti so po njegovih besedah prvi naslov, na katerega se s težavami obrnejo občani, vendar od mestnih uradov pogosto ne dobijo pravočasnih odgovorov.
»Komunikacija je pod nivojem. Na odgovore včasih čakamo mesec, dva ali celo tri,« pravi.
Poudarja, da mestna četrt občini ne posreduje prav vsake pripombe prebivalcev. Neutemeljene pobude že sami izločijo, naprej pa pošljejo tiste, za katere menijo, da zahtevajo strokovno obravnavo.
Kljub temu ima pogosto občutek, da njihovi dopisi in sklepi niso ustrezno obravnavani.
Kot pozitiven primer sodelovanja pa izpostavlja srečanje predsednikov mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki ga je sklicala podžupanja Davorka Pregl. Srečanje je bilo po njegovih besedah koristno, saj so si predsedniki izmenjali izkušnje in predstavili dobre prakse.
Podobna srečanja bi morala po njegovem potekati redno, saj se težave posameznih četrti pogosto ponavljajo, njihovi predstavniki pa bi si lahko med seboj pomagali pri iskanju rešitev.
Kaj so tri glavne prioritete Studencev?
Vodopivec je za konec prihodnje izpostavil tri najpomembnejše naloge četrti.
Prva je čimprejšnja ureditev Ciril-Metodove ulice in varnega dostopa otrok do osnovne šole. Druga je nadaljevanje vključevanja novih prebivalcev ter povezovanja društev, šol, vrtcev in drugih lokalnih organizacij.
Tretja pomembna naloga pa je po njegovem mnenju prisluhniti prebivalcem in vztrajati pri uresničevanju njihovih pobud.
»Tisto, kar ljudem ne ustreza, je treba sporočiti občini. Pri tistem, kar si želijo, pa je treba vztrajati. Ljudje imajo prednost,« je sklenil.
