Nigrad želi pod blagovno znamko Florina okrepiti skrb za mariborsko zelenje, pri tem pa računa tudi na več sodelovanja občanov.
Urejene zelenice, drevoredi, cvetlične grede in drevesa so del vsakdanje podobe Maribora, za njihovim vzdrževanjem pa stoji precej obsežnejše delo, kot se morda zdi na prvi pogled.
Prav dejavnost urejanja mestnega zelenja želi Nigrad v prihodnje okrepiti, jo tesneje povezati z občani in pod ponovno oživljeno blagovno znamko Florina tudi bolj jasno predstaviti javnosti.
Nigrad trenutno skrbi za več kot 1,9 milijona kvadratnih metrov travnih površin ter za več kot 5900 dreves in grmovnic.
Mestna občina Maribor je blagovno znamko Florina, ki je bila predvsem med starejšimi Mariborčani dobro poznana kot sinonim za urejanje zelenih površin, prenesla na Nigrad. Tam želijo pod tem imenom dejavnost zelenega programa razvijati naprej.
Direktor Nigrada Matjaž Andric je ob tem poudaril, da želijo urejanje zelenih površin zastaviti bolj sistematično, hkrati pa tudi bolj odprto do občanov.
Na terenu trenutno 24 ljudi, potrebovali bi jih precej več
Obsežne površine trenutno vzdržuje 28 oziroma 29 zaposlenih, od tega jih 24 dela neposredno na terenu. Večina dela poteka v jutranji izmeni, v času večjih vročin pa zalivanje izvajajo tudi ponoči.
Prav kadrovska okrepitev bo po besedah Andrica eden pomembnejših korakov, če želijo raven vzdrževanja zelenih površin izboljšati. Nigrad je z Mestno občino Maribor že začel pogovore o tem, kakšne pogoje je treba zagotoviti za ustrezno skrb za mestno zelenje.
»Mi smo izdelali različne koncepte, po katerih bi morali imeti ekipo tam okoli 50 ljudi, da bi lahko po nekih javno dostopnih normativih vse te zelene površine ustrezno obvladovali,« je povedal.
Na jesenski seji nadzornega sveta nameravajo zato predstaviti poslovni načrt dejavnosti zelenih površin pod blagovno znamko Florina. V njem bodo predvideli optimalno in realnejšo različico razvoja. Prva bi pomenila približno 50 zaposlenih, druga pa bo odvisna od sredstev, ki jih bo za ta namen mogoče zagotoviti.
Mariborska občina ima letos za urejanje zelenih površin predvidenih 2,3 milijona evrov, kar je po Andricevih besedah približno toliko kot v preteklih letih.
»Seveda moramo vedno razmišljati, kako z istimi viri opraviti več,« je povedal Andric in dodal, da na Nigradu pričakujejo, da bo mestnemu zelenju v prihodnje namenjene več pozornosti in tudi več sredstev.
Izziv pa ni zgolj število zaposlenih. Nigrad išče tudi strokovno usposobljen kader, ki ga je za nekatera dela težko dobiti. Med zahtevnejšimi nalogami je denimo obrezovanje visokih dreves, kjer morajo iskati tudi izvajalce s posebnimi znanji.
Florina kot skupno ime za bolj usklajeno skrb za zelenje
Ponovna oživitev imena Florina sicer ne pomeni ustanovitve novega podjetja. Gre za blagovno znamko, pod katero Nigrad združuje dejavnost urejanja in vzdrževanja javnih zelenih površin.
Kot je pojasnil Andric, je bilo področje v preteklosti razdeljeno med Nigrad in Snago, zaradi česar je prihajalo tudi do podvajanja zaposlenih, mehanizacije in različnih pristopov.
»Zdaj pa se to enotno ureja pod eno streho, kjer je možno bolj sistematično in pa bolj celovito pristopiti k urejanju zelenih površin,« je pojasnil.
Ena od sprememb, ki jih želijo razviti pod blagovno znamko Florina, je tudi več komunikacije z Mariborčani. Občane nameravajo na družbenih omrežjih obveščati o tedenskih načrtih, lokacijah del in opravljenih posegih ter jim stanje prikazovati tudi s fotografijami pred ureditvijo in po njej.
Hkrati želijo bolj sistematično zbirati njihove predloge. Pobude so sicer prejemali že doslej, vendar njihovo zbiranje in obravnava nista bila urejena na enoten način.
Skupaj z občino trenutno prejmejo od pet do deset pobud na teden, po večji vključitvi občanov pa pričakujejo, da bi se njihovo število lahko tudi podvojilo.
Na posamezne pobude se že zdaj odzovejo naslednji dan, pri drugih lahko traja teden ali dva. Vsega pa ni mogoče urediti takoj, saj delo na terenu poteka po vnaprej pripravljenih tedenskih in mesečnih načrtih.
Občani lahko pobude glede zelenih površin trenutno podajo prek občinske platforme Naš Maribor. Posebnega zavihka samo za zelenje za zdaj ni, na Nigradu pa ne izključujejo možnosti, da bi se sistem pozneje še nadgradil.
Letos izvedli 230 zasaditev, nekatere še sledijo
Tudi pri novih zasaditvah Nigrad ni tisti, ki sam odloča, kje bodo drevesa posajena. Na tem področju nastopa predvsem kot izvajalec, naročila pa daje Mestna občina Maribor.
Letos so izvedli več kot 230 zasaditev dreves, nove so med drugim načrtovane tudi na Mlinski ulici in območju Pekarskega potoka.
Da sodelovanje z občani ni pomembno le pri pobudah, temveč tudi pri odnosu do že urejenih površin, opozarjajo zaposleni zelenega programa. Ena od delavk je povedala, da jo veseli predvsem, ko ljudje opazijo rezultate njihovega dela.
»Razveseli me, da mimoidoči oziroma občani opazijo sadove našega dela, da se vidi razlika prej pa potem,« je dejala Đurđica Fošnjar.
Manj prijetni pa so primeri puljenja novo zasajenih rastlin, hoje po nasadih in nepobiranja pasjih iztrebkov.
Zaradi suše iščejo druge vire vode
Poleg organizacije dela in kadrov je vse večji izziv tudi zagotavljanje vode. Daljša in intenzivnejša sušna obdobja povečujejo potrebe po zalivanju, zlasti pri mladih drevesih in novih zasaditvah.
Vodja upravno-tehnične službe Nigrada Borut Hojnik je pojasnil, da zato že razmišljajo o alternativah uporabi pitne vode. Ena od možnosti je zadrževanje padavinske vode, ki bi jo lahko nato uporabili v sušnem obdobju.
»V bodoče bo potrebno z vodo ravnati zelo preudarno in za potrebe zalivanja seveda izkoristiti vse alternativne možnosti, kako torej nadomestiti klasično uporabo pitne vode,« je poudaril.
Med možnostmi proučujejo tudi odvzem vode iz vodotokov, kjer bi morali pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja, ter gradnjo namenskih zadrževalnikov. Za zdaj konkretne lokacije še niso določene, saj je vse skupaj še v idejni oziroma razvojni fazi.
Pri enem zalivanju oziroma eni akciji porabijo približno 25 kubičnih metrov vode. Kadar ni omejitev, jo jemljejo iz vodovodnega omrežja, če je zaradi pomanjkanja vode uvedena prepoved, pa ta velja tudi zanje.
»Gre za absolutno varovanje pitne vode. To je prioriteta, jasno,« je poudaril Hojnik.
Zato pri zalivanju prednost namenjajo mladim, predvsem enoletnim drevesom in drugim na sušo občutljivim zasaditvam, stanje pa sproti spremljajo in mu prilagajajo delo.
Tudi letošnja sezona je pokazala, kako hitro se morajo prioritete ekip spreminjati. Spomladi, predvsem maja, zaradi hitre rasti niso uspeli sproti slediti košnji, pozneje so zamujeno nadoknadili. Ko je sledila suša, pa se je velik del aktivnosti preusmeril v zalivanje mladih dreves in drugih zasaditev.
